Fix copyright years by hand

[gnu-emacs] / etc / tutorials / TUTORIAL.sl

diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl
index e43ac3248704428efea5c78d16dd43de4ca872ea..38b15e74bc559a5bae4cc3396f17664e436ccfcf 100644 (file)
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl
@@ -1,41 +1,42 @@
-Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz¹irjanja so navedeni na koncu.
+Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu.

 
 

-Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
-CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
-vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi:
+Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni
+CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
+vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi:

 
 

- C-<znak> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
-         vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo pritisnjeno
+ C-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
+         vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: držimo pritisnjeno

          tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
          tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.

- M-<znak> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
-         ALT, ko vtipkamo <znak>. Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT
+ M-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
+         ALT, ko vtipkamo <znak>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT

          ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
          ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem

-         pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
+         pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>.

 
 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
 
 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).

-V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih
-znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
+Delno vnešen ukaz prekinete s C-g.
+V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih
+znaka »>>« ob levem robu. Zgled:

 <<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
 <<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>

-[Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
->> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon),
+[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
+>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon),

        da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
        hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
        da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
        hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to

-       napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona.
+       napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona.

 
 

-Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta
-kontinuiteta olaj¹a branje pri skakanju s strani na stran.
+Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta
+kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran.

 
 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
 
 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po

-datoteki. Zdaj ¾e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
+datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z

 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v

-(pritisnite tipko META in jo dr¾ite ter pritisnite tipko v, ali pa
-pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, èe tipke
-META, EDIT ali ALT na va¹i tipkovnici ni).
+(pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa
+pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke
+META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni).

 
 >>  Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
 
 
 
 >>  Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
 
 

-* POVZETEK
+* povzetek

 ----------
 
 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
 ----------
 
 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:


@@ -43,110 +44,113 @@ Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
        C-v     Premik se za cel zaslon naprej
        M-v     Premik se za cel zaslon nazaj
        C-l     Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
        C-v     Premik se za cel zaslon naprej
        M-v     Premik se za cel zaslon nazaj
        C-l     Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali

-                osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek
-                (znak v C-l je èrka L, ne ¹tevka 1)
+                osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček
+                (znak v C-l je črka L, ne števka 1)

 
 

->> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
-   Vtipkajte C-l.
-   Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
+>> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
+   Zatem vtipkajte C-l. Ponovno poiščite kazalček. Opazili boste, da
+   je besedilo okoli njega ostalo isto, vendar se je pomaknilo na sredo
+   zaslona. Če še enkrat pritisnite C-l, se bo ta vrstica pomaknila na
+   vrh zaslona.  Pritisnite C-l še enkrat, in vrstica se bo pomaknila
+   na dno zaslona.

 
 Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
 imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
 C-v in M-v pa deluje povsod.
 
 
 
 Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
 imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
 C-v in M-v pa deluje povsod.
 
 

-* PREMIKANJE KAZALÈKA
+* PREMIKANJE KAZALČKA

 ---------------------
 
 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
 pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
 
 ---------------------
 
 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
 pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
 

-Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
-C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj,
-znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ¹tirje ukazi so enakovredni
+Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
+C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj,
+znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni

 kurzorskim tipkam:
 
 kurzorskim tipkam:
 

-                         prej¹nja vrstica, C-p
+                         prejšnja vrstica, C-p

                                  :
                                  :
                                  :
                                  :

-       nazaj, C-b .... trenutni polo¾aj kazalèka .... naprej, C-f
+       nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f

                                  :
                                  :
                          naslednja vrstica, C-n
 
                                  :
                                  :
                          naslednja vrstica, C-n
 

->> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalèek v sredinsko vrstico
+>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico

    na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
    sredino zaslona.
 
    na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
    sredino zaslona.
 

-V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
-(prej¹nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
-kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalèka boste
-uporabljali ves èas.
+V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot »previous«
+(prejšnji), N kot »next« (naslednji), B kot »backward« (nazaj) in F
+kot »forward« (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste
+uporabljali ves čas.

 
 

->> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice.
+>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice.

 
 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
 
 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat

-   pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalèkom na sredini
+   pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini

    vrstice.
 
    vrstice.
 

-Vsaka vrstice v besedilu je zakljuèena z znakom za novo vrstico
-(angl. Newline). Ta loèuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
-zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljuèena z znakom za novo vrstico
-(èeprav tega Emacs ne zahteva).
+Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico
+(angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. (Tudi
+zadnja vrstica v datoteki je po navadi zaključena z znakom za novo
+vrstico, čeprav Emacs tega ne zahteva.)

 
 

->> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalèek na zaèetku vrstice. Kazalèek se
-   mora premakniti na konec prej¹nje vrstice. To je zato, ker se je
+>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se
+   mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je

    ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
 
    ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
 

-Ukaz C-f premika kazalèek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
+Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.

 
 

->> Poskusite ¹e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite obèutek za
-   premikanje kazalèka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
-   vrstice. ©e enkrat pritisnite C-f, da skoèite v naslednjo vrstico.
+>> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za
+   premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
+   vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico.

 
 

-Ko s kazalèkom dose¾ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
-toliko premakne, da kazalèek ostane na zaslonu. V angle¹èini se temu
-pravi ,,scrolling``. To omogoèa, da lahko premaknemo kazalèek na
+Ko s kazalÄ\8dkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
+toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu
+pravi »scrolling«. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na

 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
 
 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
 

->> Poskusite kazalèek pripeljati s C-n èisto do dna zaslona in si oglejte,
+>> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte,

    kaj se zgodi.
 
    kaj se zgodi.
 

-Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za
-celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b
+Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za
+celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b

 pa za besedo nazaj.
 
 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
 
 pa za besedo nazaj.
 
 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
 

-Èe je kazalèek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Èe je v
+Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v

 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
 deluje podobno, a v nasprotni smeri.
 
 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
 deluje podobno, a v nasprotni smeri.
 

->> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa ¹e nekaj C-f in
-   C-b. Opazujte uèinke M-f in M-b, ko je kazalèek sredi besede ali
+>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in
+   C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali

    med besedami.
 
 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
    med besedami.
 
 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na

-drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad
+drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad

 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control

-nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
+nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice

 ipd.).
 
 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
 ipd.).
 
 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e

-premakneta kazalèek na zaèetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
-zaèetek oz. konec stavka.
+premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
+začetek oz. konec stavka.

 
 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
    Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
 
 
 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
    Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
 

-Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo niè, ponovljeni M-a pa se
-premikajo naprej? Èeprav se ne obna¹ata enako, pa je vendar obna¹anje
+Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se
+premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje

 enega in drugega po svoje naravno.
 
 enega in drugega po svoje naravno.
 

-Polo¾aju kazalèka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, toèka.
-Parafrazirano: kazalèek ka¾e na zaslonu, kje je toèka v besedilu.
+Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi »point«, točka.
+Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu.

 
 

-Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalèka, vkljuèno s premiki
+Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki

 po besedo in stavek:
 
        C-f     Premik za znak naprej
 po besedo in stavek:
 
        C-f     Premik za znak naprej


@@ -156,335 +160,329 @@ po besedo in stavek:
        M-b     Premik za besedo nazaj
 
        C-n     Premik v naslednjo vrstico
        M-b     Premik za besedo nazaj
 
        C-n     Premik v naslednjo vrstico

-       C-p     Premik v prej¹njo vrstico
+       C-p     Premik v prejšnjo vrstico

 
 

-       C-a     Premik na zaèetek vrstice
+       C-a     Premik na začetek vrstice

        C-e     Premik na konec vrstice
 
        C-e     Premik na konec vrstice
 

-       M-a     Premik na zaèetek stavka
+       M-a     Premik na začetek stavka

        M-e     Premik na konec stavka
 
 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
    To so najpogosteje uporabljani ukazi.
 
        M-e     Premik na konec stavka
 
 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
    To so najpogosteje uporabljani ukazi.
 

-©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (META-manj¹i od),
-ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (META-veèji od), ki ga
+Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjši od),
+ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga

 premakne na konec datoteke.
 
 premakne na konec datoteke.
 

-Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
+Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate

 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug

-ukaz, Meta-vejica. Na na¹ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
-in za ukaz M-> morate pritisniti ¹e tipko Shift.
+ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
+in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift.

 
 

->> Poskusite zdaj M-<, skok na zaèetek tega uèbenika.
+>> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika.

    Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
 
    Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
 

->> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega uèbenika.
+>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika.

    Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
 
    Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
 

-Èe ima va¹a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalèek po
-zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b,
-C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh
-terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
-tipkanje ukazov s CONTROL hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
-ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
-nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
-enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka.
-
-Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta
-pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Veèkratno ponovitev
-ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem ¹tevilo,
-kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ¾eljeni ukaz. Èe ima va¹a
+Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po
+zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b,
+C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh
+terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
+tipkanje ukazov s CONTROL hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
+ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
+nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
+enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka.
+
+Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta
+pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev
+ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število,
+kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaša

 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in

-namesto tega vtipkate ¹tevilo ponovitev, medtem ko dr¾ite pritisnjeno
-tipko META. Druga metoda je sicer kraj¹a, priporoèamo pa prvo, ker
-deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni``
-argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a.
+namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno
+tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker
+deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je »prefiksni«
+argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša.

 
 

-Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej.
+Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej.

 
 

->> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza
-   C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku.
+>> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza
+   C-n ali C-p priti Ä\8dim bliže tej vrstici v enem samem skoku.

 
 

-Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo
+Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število

 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
 ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
 ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim

-argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno.
+argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno.

 
 

-Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument,
-premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
+Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument,
+premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u

 8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
 
 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
 
 8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
 
 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
 

-To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi
+To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi

 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
 
 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
 

-Èe uporabljate grafièni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
-verjetno ob robu Emacsovega okna navpièno pravokotno ploskev,
+Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X ali MS Windows, imate
+verjetno ob robu Emacsovega okna pokončno pravokotno ploskev,

 imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
 imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z

-mi¹ko kliknete na drsnik.
+miško kliknete na drsnik.

 
 

->> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite
-   srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
-   doloèeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.

 
 

->> Medtem ko dr¾ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi¹ko gor in
-   dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
-   premikate mi¹ko?
-
-
-* ÈE SE EMACS OBESI
--------------------
+* ČE SE EMACS PRENEHA ODZIVATI
+------------------------------

 
 

-Èe se Emacs preneha odzivati na va¹e ukaze, ga lahko varno prekinete z
+Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z

 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
 predolgo, da bi se izvedli.
 
 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
 predolgo, da bi se izvedli.
 

-Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da preklièete ¹tevilèni
-argument, ali pa zaèetek ukaza, ki ga ne ¾elite izvesti.
+Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni
+argument, ali pa zaÄ\8detek ukaza, ki ga ne želite izvesti.

 
 

->> Vtipkajte C-u 100, s èimer ste izbrali ¹tevilèni argument 100,
-   zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalèek se je
-   premaknil le za en znak, ker ste ¹tevilèni argument vmes preklicali
+>> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100,
+   zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je
+   premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali

    s C-g.
 
    s C-g.
 

-Tudi èe ste po nesreèi vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
+Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.

 
 
 
 

-* ONEMOGOÈENI UKAZI
+* ONEMOGOČENI UKAZI

 -------------------
 
 -------------------
 

-Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogoèenih``, da bi jih
-zaèetniki ne izvedli po nesreèi.
+Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma »onemogočenih«, da bi jih
+začetniki ne izvedli po nesreči.

 
 

-Èe vtipkate tak onemogoèen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
-obvestilom, kateri ukaz ste sku¹ali izvesti, in vas vpra¹alo, èe ga
-res ¾elite izvesti.
+Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
+obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga
+res želite izvesti.

 
 

-Èe v resnici ¾elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
-na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na
-vpra¹anje odgovorite z ,n`.
+Ä\8ce v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
+na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na
+vprašanje odgovorite z »n«.

 
 

->> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogoèen ukaz),
-   zatem na vpra¹anje odgovorite n.
+>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz),
+   zatem na vprašanje odgovorite n.

 
 
 * OKNA
 ------
 
 
 
 * OKNA
 ------
 

-Emacs lahko prika¾e veè oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
-razlo¾ili, kako uporabljamo veè oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
-le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoè ali
-pa izpis kak¹nega drugega programa. Preprosto je:
+Emacs lahko prikaže več »oken« in v vsakem svoje besedilo. Kasneje
+bomo razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo
+povedali le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre
+vgrajena pomoč ali pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je:

 
        C-x 1   Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
 
 
        C-x 1   Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
 

-To je CONTROL-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel
-zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre.
+To je CONTROL-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel
+zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre.

 
 

->> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
->> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
-   Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu,
-   ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?
+>> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
+>> Vtipkajte C-h k C-f.
+   Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu,
+   ki pojasnjuje ukaz C-f?

 
 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
 
 
 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
 

-Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz
-sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
-ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
-delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
-zaènejo s CONTROL-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki.
+Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz
+sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
+ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
+delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
+začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki.

 
 
 * VRIVANJE IN BRISANJE
 ----------------------
 
 
 
 * VRIVANJE IN BRISANJE
 ----------------------
 

-Èe ¾elite v obstojeèe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
-kazalèek na ¾eljeno mesto in zaènite tipkati. Znake, ki jih lahko
-vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
-jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
-skok v novo vrstico.
-
-Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko
-<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
-za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
-vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je oznaèena z "Backspace",
-"Delete" ali "Del".
+Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
+kazalček na želeno mesto in začnite tipkati. Vidne znake, na primer A,
+7, * in podobno, Emacs vrine takoj, ko jih vtipkate. S pritiskom na
+tipko <Return> (ali <Enter>) vrinete znak za skok v novo vrstico.

 
 

-Èe imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
-vas ne zmede, èe imate poleg tega ¹e tipko "Delete" - <Delback> je
-"Backspace".
+Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko <DEL>. Ta
+tipka je na tipkovnici običajno označena z »Backspace« - skratka, to
+je ista tipka, ki jo tudi v drugih programih uporabljate za brisanje
+nazadnje natipkanega znaka.

 
 

-Splo¹no <Delback> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
-kazalèka.
+Najverjetneje imate na tipkovnici še tipko »Delete«. Naj vas to ne
+zmede - z <DEL> mislimo tipko »Backspace«.

 
 

->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri¹ite.
-   Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
-   tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
+>> Poskusite zdaj! Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko
+   <DEL> pobrišite. Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica
+   spremenila. Izvirnika tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je
+   samo vaša osebna delovna kopija.

 
 

-Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
-vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ali v grafiènih
-okoljih zavita pu¹èica ob desnem robu oznaèuje vrstico, ki se
-nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
+Ko vrstica postane predolga za zaslon, se »nadaljuje« v naslednji
+vrstici na zaslonu. Če uporabljate grafično okolje, boste opazili
+zaviti puščici ob levem in desnem robu, ki označujeta vrstico, ki se
+nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. Če uporabljate terminalski
+vmesnik, je vrstica, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici,
+označena z obrnjeno poševnico (znak »\«) v skrajnem desnem stolpcu.

 
 

->> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
-   ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
+>> Zdaj zaÄ\8dnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in
+   še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.

 
 

->> S tipko <Delback> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
-   veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
+>> S tipko <DEL> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega
+   več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji

    vrstici je izginil.
 
    vrstici je izginil.
 

-Znak za novo vrstico lahko pobri¹emo enako kot vsak drug znak. S tem,
-ko pobri¹emo znak za novo vrstico, zdru¾imo vrstici v eno samo.  Èe bo
-nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v
-veè zaslonskih vrstic.
+Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem,
+ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo.  Če bo
+nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v
+več zaslonskih vrstic.

 
 

->> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delback>. To
-   zdru¾i vrstico s prej¹njo.
+>> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <DEL>. To
+   združi vrstico s prejšnjo.

 
 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
    vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
 
 
 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
    vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
 

-Spomnimo se, da lahko za veèino ukazov v Emacsu doloèimo, naj se
-izvedejo veèkrat zaporedoma; to vkljuèuje tudi vnos teksta. Ponovitev
-obièajnega znaka ga veèkrat vrine v besedilo.
+Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se
+izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev
+običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo.

 
 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
 
 
 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
 

-Zdaj ste se nauèili najpreprostej¹i naèin, da v Emacsu nekaj natipkate
-in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
+Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate
+in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek

 ukazov za brisanje:
 
 ukazov za brisanje:
 

-       <Delback>    pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
-                    oznake za kazalèek)
-       C-d          pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako
-                    za kazalèek)
+       <DEL>        pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od
+                    oznake za kazalček)
+       C-d          pobriše znak tik za kazalčkom (»pod« oznako
+                    za kazalček)

 
 

-       M-<Delback>  pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
-       M-d          pobri¹e besedo tik za kazalèkom
+       M-<DEL>      pobriše besedo tik pred kazalčkom
+       M-d          pobriše besedo tik za kazalčkom

 
 

-       C-k          zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice
-       M-k          zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka
+       C-k          zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice
+       M-k          zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka

 
 

-Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz
-besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
-M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
-C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
+Črka »d« je iz angleške besede »delete« (pobrisati), črka »k« pa iz
+besede »kill« (pobiti). Ste opazili, da <DEL> in C-d na eni, ter
+M-<DEL> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela
+C-f in M-f (<DEL> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne

 moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
 vrstice, drugi na stavke.
 
 moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
 vrstice, drugi na stavke.
 

-Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
-podroèja. Kazalèek postavimo na en konec podroèja, ki ga ¾elimo
-izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
-preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalèek na
-drug konec podroèja, ki ga ¾elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
-ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.
+Obstaja tudi splošen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
+področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo
+izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-<SPC> (<SPC> je preslednica).
+Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na drug konec
+področja, ki ga želite izbrisati. Med premikanjem Emacs z barvo
+označuje področje med kazalčkom in mestom, kjer ste pritisnili
+C-<SPC>. Končno pritisnite C-w. S tem ste zavrgli vse besedilo med
+obema mejama.

 
 

->> Premaknite kazalèek na èrko O, s katero se zaèenja prej¹nji
+>> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejšnji

    odstavek.
    odstavek.

->> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika¾e sporoèilo "Mark set" (slov. Oznaka
-   postavljena) na dnu ekrana.
->> Premaknite kazalèek na èrko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
+>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaže sporočilo »Mark set« (slov. »oznaka
+   postavljena«) na dnu ekrana.
+>> Premaknite kazalček na črko V v »postavimo« v drugi vrstici istega

    odstavka.
    odstavka.

->> Vtipkajte C-w. S tem zavr¾emo vse besedilo zaèen¹i z O in vse do
-   èrke V.
-
-Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
-pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
-prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo¹no ukazi, ki
-lahko povzroèijo veliko ¹kode (pobri¹ejo veliko besedila), shranijo
-pobrisano besedilo; tisti, ki pobri¹ejo samo posamezni znak, ali samo
-prazne vrstice in presledke, pa ne.
-
->> Postavite kazalèek na zaèetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
-   pobri¹ete vsebino vrstice.
->> ©e enkrat pritisnite C-k. To pobri¹e ¹e znak za novo vrstico.
-
-Ste opazili, da prvi C-k pobri¹e vsebino vrstice, naslednji C-k pa ¹e
-vrstici samo, s èimer se vse besedilo pod biv¹o vrstico premakne za
-eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava ¹tevilèni argument malo
-drugaèe: pobri¹e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
-ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
-drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k.
-
-Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl.  ,,yank`` --
+>> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenši z O in vse do
+   črke V.
+
+Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. »kill«,
+pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. »delete«), je ta, da lahko
+prvega povrnete - na katerokoli mesto v besedilu - z ukazom C-y,
+drugega pa ne (seveda pa lahko prekličete brisanje - glejte nižje). Na
+splošno ukazi, ki lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko
+besedila), shranijo pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo
+posamezni znak, ali samo prazne vrstice in presledke, pa ne.
+
+>> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
+   pobrišete vsebino vrstice.
+>> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico.
+
+Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še
+vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za
+eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo
+drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
+ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
+drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k.
+
+Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. »yank« -

 potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
 je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
 potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
 je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa

-na kak¹en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
-datoteki. Isto besedilo lahko veèkrat potegnete nazaj, tako da je v
-delovnem podroèju poveèterjeno.
+na kakšen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi datoteki.
+Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v delovnem
+področju povečterjeno. Nekateri drugi urejevalniki uporabljajo namesto
+»kill« in »yank« izraza »cut« in »paste« (glejte glosar v priročniku
+za Emacs).

 
 

-Ukaz za vraèanje pobitega besedila je C-y.
+Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y.

 
 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
 
 
 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
 

-Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
+Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo

 shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
 
 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
 
 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
 
 shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
 
 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
 
 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
 

->> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalèek za nekaj vrstic navzdol
-   in ¹e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
+>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol
+   in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele

    besedila?
 
    besedila?
 

-Kaj pa, èe ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
-ste za iskanim odlomkom pobrisali ¹e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
-pobrisan odlomek. Vendar tudi prej¹nje besedilo ni izgubljeno. Do
+Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
+ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje
+pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do

 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim

-besedilom. Vsak naslednji M-y prika¾e ¹e eno prej. Ko ste konèno
-pri¹li do iskanega besedila, ni treba napraviti niè posebnega, da bi
-ga obdr¾ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
-ostalo, kamor ste ga odlo¾ili.
+besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže še eno prej. Ko ste končno
+prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi
+ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
+ostalo, kamor ste ga odložili.

 
 

-Èe pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na zaèete, torej
+Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej

 spet na zadnje pobrisano besedilo.
 
 spet na zadnje pobrisano besedilo.
 

->> Pobri¹ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri¹ite ¹e
+>> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še

    eno vrstico.
    Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
    Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
    eno vrstico.
    Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
    Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.

-   Ponovite ukaz M-y ¹e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
-   zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika¾e ponovno nazadnje
-   pobrisana vrstica, in ¹e naprej. Èe ¾elite, lahko tudi ukazu
-   M-y podate pozitivno ali negativno ¹tevilo ponovitev.
+   Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
+   zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje
+   pobrisana vrstica, in Å¡e naprej. Ä\8ce želite, lahko tudi ukazu
+   M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev.

 
 
 * PREKLIC UKAZA (UNDO)
 ----------------------
 
 
 
 * PREKLIC UKAZA (UNDO)
 ----------------------
 

-Èe ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
-besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
-C-x u zadnjo spremembo besedila; èe ukaz ponovimo, preklièemo ¹e
-predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se¾e ¹e eno
+Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
+besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-/.
+
+Običajno C-/ prekliče spremembo besedila, ki jo izvede en ukaz; če
+ukaz C-/ ponovimo, prekličemo še spremembo, ki jo je izvedel
+predzadnji ukaz, in vsaka nadaljnja ponovitev C-/ seže še eno

 spremembo globlje v zgodovino.
 
 spremembo globlje v zgodovino.
 

-Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na¹ih ukazov, z dvema
-izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
-(npr. premik kazalèka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
-znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
-bi jih morali vtipkati.
+Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema
+izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu (npr.
+premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih znakov
+shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-/, ki bi jih
+morali vtipkati.

 
 

->> Pobri¹ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo priklièite nazaj s C-x u.
+>> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-/.

 
 

-C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza.  Deluje enako kot
-s C-x u, ga je pa la¾je odtipkati, èe morate ukaz ponoviti veèkrat
-zaporedoma. Te¾ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
-povsem oèitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen ¹e kot C-x u. Na
-nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr¾imo
-pritisnjeno tipko CONTROL.
+C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje povsem
+enako kot C-/. Na nekaterih besedilnih terminalih v resnici pritisk
+C-/ pošlje Emacsu ukaz C-_. Še tretja možnost je C-x u, ki tudi deluje
+povsem enako kot C-/, le z nekaj več tipkanja.

 
 

-Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe
-bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
+Če podamo ukazu C-/, C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako,
+kot če bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.

 
 

-Ukaz za brisanje besedila lahko preklièete in besedilo povrnete,
-enako, kot èe bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
-besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
-C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
+Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete,
+enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
+besedila je le ta, da le slednje lahko povrnete z ukazom C-y. Preklic
+ukaza pa velja za eno in drugo.

 
 
 * DATOTEKE
 
 
 * DATOTEKE


@@ -493,638 +491,657 @@ C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da

-na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati
-(pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko).
+na disku »poiščemo« (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati
+(pravimo tudi, da »obiščemo« datoteko).

 
 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
 
 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo

-(angl. save) na disk. Tako imamo mo¾nost, da se izognemo temu, da bi
-nam na pol spremenjene datoteke le¾ale po disku, kadar tega ne
-¾elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
-lahko prvotno datoteko priklièemo nazaj celo ¹e potem, ko smo datoteko
-¾e shranili na disk.
-
-V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se zaène in
-konèa z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
-zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
-,,TUTORIAL``, va¹a delovna kopija uèbenika Emacsa.  Ko boste poiskali
-kak¹no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
+(angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi
+nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne
+želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
+lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko
+že shranili na disk.
+
+V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne z
+vezaji, na začetku pa vsebuje niz znakov »--:---  TUTORIAL« ali nekaj
+podobnega. Ta del zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo
+obiskali. Zdajle je to »TUTORIAL«, vaša delovna kopija učbenika
+Emacsa. Ko boste poiskali kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu
+izpisano ime te datoteke.

 
 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
 
 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero

-datoteko i¹èemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
-tem primeru je argument ime datoteke).  Ko vtipkate ukaz
+datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz »prebere argument« (v tem primeru je
+argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz

 
 

-       C-x C-f   (poi¹èi datoteko)
+       C-x C-f   (poišči datoteko)

 
 

-vas Emacs povpra¹a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
-vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podroèju pravimo pogovorni
+vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
+vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni

 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj

-pogovornega vmesnika lahko uporabljate obièajne ukaze za urejanje, èe
+pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če

 ste se na primer pri tipkanju zmotili.
 
 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
 ste se na primer pri tipkanju zmotili.
 
 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v

-pogovornem vmesniku) lahko ukaz preklièete s C-g.
+pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g.

 
 

->> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa ¹e C-g. Zadnji ukaz od treh je
+>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je

    zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
    uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
 
    zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
    uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
 

-Ko ste dokonèali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
-po¾ene ukaz C-x C-f in poi¹èe iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
-izgine, ko je ukaz izveden.
+Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. Pogovorni
+vmesnik izgine, ko je ukaz izveden.

 
 

-Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
-dopolnjujete, urejate ali kako drugaèe spreminjate vsebino. Ko ¾elite,
-da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
+Vsebina datoteke se pojavi na zaslonu. Zdaj lahko dopolnjujete,
+urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite, da ostanejo
+spremembe trajne, izvedete ukaz:

 
        C-x C-s   (shrani datoteko)
 
 
        C-x C-s   (shrani datoteko)
 

-Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika raèunalnika na datoteko na
-disk. Ko prviè izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
+Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na
+disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako

 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega

-razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
+razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak »~«.

 
 

-Ko je Emacs shranil datoteko, izpi¹e njeno ime. Shranjujte raje
-pogosteje kot ne, da v primeru, èe gre z raèunalnikom kaj narobe, ne
-izgubite veliko.
+Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje
+pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne
+izgubite veliko (oglejte si tudi razdelek o samodejnem shranjevanju
+nižje).

 
 

->> Vtipkajte C-x C-s, s èimer boste shranili svojo kopijo tega
-   uèbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
-   ...TUTORIAL``.
+>> Vtipkajte C-x C-s TUTORIAL <Return>.
+   S tem boste shranili svojo kopijo tega učbenika. Emacs bo v vrstici
+   na dnu zaslona izpisal »Wrote ...TUTORIAL«.

 
 

-Poi¹èete lahko lahko ¾e obstojeèo datoteko, da si jo ogledate ali
-popravite, ali pa tudi datoteko, ki ¹e ne obstaja. To je naèin, kako z
-Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi¹èite datoteko z izbranim imenom,
-ki bo sprva prazna, in zaènite pisati. Ko jo boste prviè shranili, bo
-Emacs ustvaril datoteko z vne¹enim besedilom. Od tod dalje delate na
-¾e obstojeèi datoteki.
+Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali
+popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z
+Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom,
+ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo
+Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na
+že obstoječi datoteki.

 
 
 
 

-* DELOVNA PODROÈJA
+* DELOVNA PODROČJA

 ------------------
 
 ------------------
 

-Tudi èe ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
-ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z
+Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
+ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat »poiščete« z

 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
 
 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
 

->> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
-   bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
-   shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
-   vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
-
-Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
-podroèju`` (angl. buffer). Ko poi¹èemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
-novo delovno podroèje. Vsa obstojeèa delovna podroèja v Emacsu vidimo
+Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem »delovnem
+področju« (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
+novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo

 z ukazom:
 
 z ukazom:
 

-       C-x C-b   Seznam delovnih podroèij.
+       C-x C-b   Seznam delovnih področij.

 
 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
 
 
 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
 

-Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e
+Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše

 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki

-ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega
-podroèja.
+ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega
+področja.

 
 

->> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij.
+>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij.

 
 

-Tudi èe imate veè delovnih podroèij, pa je vedno le eno od njih
-trenutno dejavno. To je tisto delovno podroèje, ki ga popravljate. Èe
-¾elite popravljati drugo delovno podroèje, morate ,,preklopiti``
-nanj. Èe bi radi preklopili na delovno podroèje, ki pripada kak¹ni
-datoteki, ¾e poznate en naèin, kako to storiti: ponovno ,,obi¹èete``
-(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ¹e la¾ji naèin: z
-ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podroèja.
+Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih
+trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če
+želite popravljati drugo delovno področje, morate »preklopiti«
+nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni
+datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno »obiščete«
+(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še lažji način: z
+ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja.

 
 

->> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s èimer se vrnete v delovno podroèje
-   ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
-   odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s èimer se vrnete
-   nazaj v ta uèbenik.
+>> Ustvarite datoteko z imenom »bla« tako, da vtipkate C-x C-f bla
+   <Return>. Zatem se vrnite v ta učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL
+   <Return>.

 
 

-Veèinoma se ime delovnega podroèja kar ujema z imenom datoteke (brez
-poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podroèij, ki ga
-prika¾e ukaz C-x C-b, prika¾e imena vseh delovnih podroèij.
+Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez
+poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga
+prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij in
+pripadajoča imena datotek.

 
 Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
 
 Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del

-kak¹nega delovnega podroèja. Nekatera delovna podroèja ne pripadajo
-nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, na primer, je ¾e eno
-takih. To delovno podroèje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
-C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podroèij. Tudi delovno podroèje
-,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporoèila, ki
-jih je Emacs izpisoval v odzivnem podroèju na dnu zaslona.
-
->> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podroèje
-   s sporoèili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
-   vrnite v uèbenik.
-
-Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
+kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo
+nobeni datoteki. Področje »*Buffer List*«, na primer, je že eno takih.
+To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x
+C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Temu delovnemu področju
+TUTORIAL sprva ni pripadala datoteka, zdaj pa mu, ker smo v prejšnjem
+razdelku vtipkali C-x C-s in ga shranili v datoteko.
+
+Tudi delovno področje »Messages« ne pripada nobeni datoteki, ampak
+vsebuje sporočila, ki jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na
+dnu zaslona.
+
+>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno področje
+   s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
+   vrnite v učbenik.
+
+Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to

 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na

-delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
-spreminjanje delovnega podroèja druge datoteke nima nobenega vpliva na
-podroèje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
-udobno pot, da shranimo delovno podroèje prve datoteke. Nerodno bi
-bilo preklapljanje na prvo podroèje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
+delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
+spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na
+področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
+udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi
+bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x

 C-s. Namesto tega imamo:
 
 C-s. Namesto tega imamo:
 

-       C-x s     Shrani nekatera delovna podroèja
+       C-x s     Shrani nekatera delovna področja

 
 

-Ukaz C-x poi¹èe delovna podroèja, katerih vsebina je bila spremenjena,
-odkar je bila zadnjiè shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
-podroèje C-x s vpra¹a, èe ga ¾elite shraniti.
+Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena,
+odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
+podroÄ\8dje C-x s vpraÅ¡a, Ä\8de ga želite shraniti.

 
 
 
 

-* RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV
+* RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV

 ------------------------
 
 ------------------------
 

-©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na
+Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na

 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.

-eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je:
+eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je:

 
 

-       C-x     Znakovna raz¹iritev (angl. Character eXtend).
+       C-x     Znakovna razširitev (angl. Character eXtend).

                Sledi mu en sam znak.
                Sledi mu en sam znak.

-       M-x     Raz¹iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
+       M-x     Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime

                ukaza.
 
                ukaza.
 

-Tudi ti ukazi so na splo¹no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
-pogosto kot tiste, ki ste se jih ¾e nauèili. Dva ukaza iz raz¹irjenega
-nabora ¾e poznamo: C-x C-f, s katerim poi¹èemo datoteko, in C-x C-s, s
-katerim datoteko shranimo. ©e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
-povemo, da ¾elimo konèati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
-C-c (ne skrbite: preden konèa, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
+Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
+pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razširjenega
+nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s
+katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu
+povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
+C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene

 datoteke).
 
 datoteke).
 

-Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *zaèasno*, tako da lahko ob vrnitvi
-nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
+Če uporabljate grafični vmesnik, ne potrebujete posebnega ukaza za
+preklop iz Emacsa v katerikoli drug program, ampak to opravite z miško
+ali ukazom upravljalnika oken. Če pa uporabljate besedilni terminal,
+ki lahko prikazuje le en program naenkrat, morate začasno zapustiti
+Emacs, da preklopite na drug program.

 
 

-Na sistemih, ki to dopu¹èajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
-lupino, a ga ne konèa - èe uporabljate ukazno lupino C, se lahko
-vrnete z ukazom ,fg` ali splo¹neje z ukazom ,,%emacs``.
+Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi
+nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. Na sistemih, ki to dopuščajo,
+ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno lupino, a ga ne konča - če
+uporabljate ukazno lupino C, se lahko vrnete z ukazom »fg« ali
+splošneje z ukazom »%emacs«.

 
 

-Drugod ukaz C-z po¾ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
-po¾enete kak¹en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
-primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
-je navadno naèin, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
+Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
+poženete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
+primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz »exit« v ukazni lupini
+je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.

 
 

-Ukaz C-x C-c uporabimo, èe se nameravamo odjaviti s sistema. To je
-tudi pravilen naèin za izhod iz Emacsa, èe je tega pognal program za
-delo s po¹to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
-napraviti z zaèasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
-èe se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
-Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
+Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je
+tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za
+delo s pošto ali kak drug program.

 
 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
 
 
 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
 

-       C-x C-f         Poi¹èi datoteko.
+       C-x C-f         Poišči datoteko.

        C-x C-s         Shrani datoteko.
        C-x C-s         Shrani datoteko.

-       C-x C-b         Prika¾i seznam delovnih podroèij.
-       C-x C-c         Konèaj Emacs.
+       C-x C-b         Prikaži seznam delovnih področij.
+       C-x C-c         Končaj Emacs.

        C-x 1           Zapri vsa okna razen enega.
        C-x u           Preklic zadnjega ukaza.
 
        C-x 1           Zapri vsa okna razen enega.
        C-x u           Preklic zadnjega ukaza.
 

-Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj
-poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih naèinih dela.  Eden
+Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj
+poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela.  Eden

 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en

-niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem
-vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
-¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
-samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
+niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem
+vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
+želite priklicati; v tem primeru je to »replace-string«. Vtipkajte
+samo »repl s<TAB>« in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska

 tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
 tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
 
 tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
 tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
 

-Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite
+Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite

 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej

-vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return.
+vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return.

 
 

->> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
+>> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem

    vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
 
    Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
    z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
    vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
 
    Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
    z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo

-   ,,spremenila``.
+   »spremenila«.

 
 
 
 

-* AVTOMATIÈNO SHRANJEVANJE
+* AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE

 --------------------------
 
 --------------------------
 

-Spremembe v datoteki, ki jih ¹e niste shranili na disk, so izgubljene,
-èe medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
-Emacs periodièno avtomatièno shrani vse datoteke, ki jih
-urejate. Avtomatièno shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
-znaku ,#` na zaèetku in koncu imena: èe se je va¹a datoteka imenovala
-,,hello.c``, se avtomatièno shranjena datoteka imenuje
-,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatièno shranjena
-datoteka ni veè potrebna, in Emacs jo pobri¹e.
+Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene,
+če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
+Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih
+urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
+znaku »#« na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala
+»hello.c«, se avtomatično shranjena datoteka imenuje
+»#hello.c#«. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena
+datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše.

 
 

-Èe res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatièno
-shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime
-datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
-recover file<Return>. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
-za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov.
+Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično
+shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime
+datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
+recover-file <Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return>
+za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov.

 
 
 
 

-* ODZIVNO PODROÈJE
+* ODZIVNO PODROČJE

 ------------------
 
 ------------------
 

-Kadar Emacs opazi, da poèasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
-na dnu zaslona odzivno podroèje in v njem sproti prikazuje natipkano.
+Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
+na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano.

 
 
 * STATUSNA VRSTICA
 ------------------
 
 
 
 * STATUSNA VRSTICA
 ------------------
 

-Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno
+Vrstica nad odzivnim podroÄ\8djem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno

 nekaj podobnega kot:
 
 nekaj podobnega kot:
 

---:** TUTORIAL          (Fundamental)--L670--58%----------------------
+--:**- TUTORIAL          (Fundamental)--L670--58%----------------------

 
 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
 urejate.
 
 
 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
 urejate.
 

-Zdaj ¾e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
-poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona ¹e NN
-odstotkov celotne datoteke. Èe je zaèetek datoteke na zaslonu, bo
-namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, èe je
-zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete,
-tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
+Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
+poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN
+odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo
+namesto »0%« pisalo »Top«. Podobno bo pisalo »Bot«, če je
+zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete,
+tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo »All«.

 
 

-Èrka L in ¹tevilke za njo ka¾ejo polo¾aj ¹e drugaèe, kot zaporedno
-¹tevilko vrstice, v kateri je kazalèek.
+Črka L in številke za njo kažejo položaj še drugače, kot zaporedno
+številko vrstice, v kateri je kazalček.

 
 

-Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali.
+Zvezdice na zaÄ\8detku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali.

 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,

-so samo èrtice.
+so samo črtice.

 
 

-Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak¹nem naèinu dela
-Emacs. Privzeti naèin je osnovni naèin (Fundamental), v katerem ste
-sedaj. Fundamental je eden od glavnih naèinov (angl. major
-mode). Emacs pozna veliko razliènih glavnih naèinov. Nekateri od njih
+Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela
+Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste
+sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major
+mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih

 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju

-besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni naèin,
-njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi¹e
+besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način,
+njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše

 Fundamental.
 
 Fundamental.
 

-Glavni naèini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
+Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,

 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,

-mora vsak glavni naèin vnesti komentarje drugaèe. Ker je vsak glavni
-naèin ime raz¹irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
-naèin. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v naèin
+mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni
+način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
+način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način

 Fundamental.
 
 Fundamental.
 

-Èe nameravate popravljati slovensko (ali angle¹ko) besedilo, kot je na
-primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text).
->> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
+Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na
+primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text).
+>> Vtipkajte M-x text-mode <Return>.

 
 

-Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nauèili, se s tem ne
-spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za
-dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je
+Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne
+spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za
+dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je

 obravnaval kot meje med besedami.
 
 obravnaval kot meje med besedami.
 

-Glavni naèini navadno poèenjajo majhne spremembe, kot je ta: veèina
-ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to poènejo na razlièen naèin.
+Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina
+ukazov »opravi isti posel«, vendar pa to počnejo na različen način.

 
 

-Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem naèinu dobite z ukazom C-h m.
+Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m.

 
 

->> Uporabite C-u C-v enkrat ali veèkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu
-   vrha zaslona.
->> Vtipkajte C-h m, da vidite, v èem se tekstovni naèin (Text) razlikuje
+>> Vtipkajte C-l C-l, da postavite to vrstico na vrh zaslona.
+>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje

    od osnovnega (Fundamental).
 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
 
    od osnovnega (Fundamental).
 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
 

-Glavnim naèinom pravimo glavni naèini zato, ker obstajajo tudi
-podnaèini (angl. minor modes). Podnaèini ne nadome¹èajo glavnih
-naèinom, ampak le spreminjajo njihovo obna¹anje. Podnaèine lahko
-aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega naèina in neodvisno
-od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina,
-en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov.
+Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi
+podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih
+načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko
+aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno
+od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina,
+en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov.

 
 

-Podnaèin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
-Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
+Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
+Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na

 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
 
 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
 

-Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
-vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
-auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
-(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
+Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto-fill-mode <Return>. Ko je
+vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x auto-fill-mode
+<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo (angl. toggle) med
+vklopljenim in izklopljenim stanjem.

 
 

->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem zaènite tipkati
-   "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
+>> Vtipkajte zdaj M-x auto-fill-mode <Return>. Potem začnite tipkati
+   »asdf asdkl sdjf sdjkf«... dokler ne opazite, da je Emacs razbil

    vrstico na dve.  Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
    Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
 
    vrstico na dve.  Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
    Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
 

-©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
-spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni
+Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
+spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni

 argument.
 
 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
 argument.
 
 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte

-   nekaj besedila in poglejte, èe bo Emacs res delil vrstice pri 20
+   nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20

    znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
 
    znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
 

-Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa,
-kadar popravljate ¾e napisan odstavek.
-Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam
-znotraj odstavka in uka¾ete M-q (META-q).
+Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa,
+kadar popravljate že napisan odstavek.
+Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam
+znotraj odstavka in ukažete M-q (META-q).

 
 

->> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q.
+>> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q.

 
 
 * ISKANJE
 ---------
 
 
 
 * ISKANJE
 ---------
 

-Emacs lahko v besedilu poi¹èe niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
-naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
-premikanje kazalèka, saj premakne kazalèek na kraj v besedilu, kjer je
-na¹el iskani niz.
+Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (»niz« je zaporedje soslednih
+znakov), naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov
+za premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer
+je našel iskani niz.

 
 

-Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugaèno od tistega, ki ste ga
-navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
-odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
+Iskanje v Emacsu je »inkrementalno«. To pomeni, da se iskanje odvija
+hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.

 
 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
 
 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za

-iskanje nazaj po datoteki. POÈAKAJTE! Ne preizku¹ajte jih ¹e ta hip!
+iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip!

 
 

-Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
+Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz »I-search« kot pozivnik

 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju

-in vas èaka, da zaènete tipkati, kar i¹èete. <Return> zakljuèi iskanje.
-
->> Pritisnite zdaj C-s. POÈASI, èrko za èrko, vtipkajte besedo
-   ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj
-   se je zgodilo s kazalèkom.
->> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``.
->> ©estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazalèek.
->> Konèajte iskanje s tipko <Return>.
-
-Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a
-poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi¹èete
-naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalèek``, samo ¹e enkrat
-pritisnete C-s. Èe takega mesta ni, Emacs èivkne in vam sporoèi, da
+in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje.
+
+>> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo
+   »kazalček«. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj
+   se je zgodilo s kazalčkom.
+>> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji »kazalček«.
+>> Šestkrat pritisnite <DEL> in opazujte, kako se premika kazalček.
+>> Končajte iskanje s tipko <Return>.
+
+Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša
+poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete
+naslednje mesto, kjer se pojavi »kazalček«, samo še enkrat
+pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da

 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
 
 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
 

-OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
-zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
-ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
-ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
-C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
-Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo.
-
-Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
-da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne
-nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer,
-predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na
-mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delback>, boste
-s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek
-postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e
-,a`.
-
-Èe sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
+Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <DEL>, boste opazili,
+da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne
+nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer,
+predpostavimo, da ste do zdaj natipkali »ka« in je kazalček na
+mestu, kjer se prvič pojavi »ka«. Če zdaj pritisnete <DEL>, boste
+s tem v pogovornem vmesniku izbrisali »a«, hkrati pa se bo kazalček
+postavil na mesto, kjer je prvič našel »k«, preden ste natipkali še
+»a«.
+
+Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak

 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
 se iskanje prekine.
 
 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
 se iskanje prekine.
 

-C-s zaène iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalèek, in
-i¹èe do konca datoteke. Èe bi radi iskali proti zaèetku datoteke,
+C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in
+išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke,

 namesto C-s vtipkamo C-r.  Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
 
 
 namesto C-s vtipkamo C-r.  Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
 
 

-* VEÈ OKEN NA ZASLONU
+* VEČ OKEN NA ZASLONU

 ---------------------
 
 ---------------------
 

-Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken
-na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu.
+Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken
+na zaslonu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. (Opozorimo naj, da
+Emacs uporablja izraz »okvir« (angl. »frame«) - razložen je v
+naslednjem razdelku - za tisto, čemur nekateri drugi programi pravijo
+»okno« (angl. »window«). Priročnik za Emacs vsebuje glosar
+uporabljenih izrazov.)

 
 

->> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
-   znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
+>> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-l C-l.

 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.

-   V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem
+   V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem

    oknu.
 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
    oknu.
 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.

-   (Èe nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
->> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v
+   (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
+>> Vtipkajte C-x o (o kot »other«, drugi), da preselite kazalček v

    spodnje okno.
    spodnje okno.

->> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
-   Zgornje okno ¹e vedno ka¾e ta navodila.
->> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalèek se je vrnil na
-   mesto, kjer je bil, preden smo skoèili v spodnje okno.
+>> Z ukazoma C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini
+   datoteke. Zgornje okno še vedno kaže ta navodila.
+>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na
+   mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno.

 
 

-Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
-v oknu je ostal kazalèek, samo trenutno aktivno okno pa kazalèek tudi
-v resnici prika¾e. Vsi obièajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
-nauèili, veljajo za aktivno okno.
+Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Izbrano okno, torej tisto,
+v katerem urejamo besedilo, je tisto z zelo opaznim kazalčkom, ki
+utripa, kadar ne tipkamo. Tudi ostala okna pa si zapomnijo, kje je
+ostal kazalček. Če poganjate Emacs v grafičnem načinu, je položaj
+kazalčka v teh oknih prikazan kot ne-utripajoč črtni pravokotnik.

 
 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
 
 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,

-drugega pa uporabljamo samo za pomoè. Kazalèek ostaja ves èas v oknu,
-v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
-premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
+drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Ne da bi zapustili izbrano okno,
+se lahko premikamo po vsebini drugega okna z ukazon C-M-v.

 
 

-C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko META (na
-PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni
+C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na
+PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni

 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od

-tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko
-pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
+tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko
+pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru »v«).

 
 

-Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META
-in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
-pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
-ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
-kot sta CONTROL in META.
+Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META
+in namesto nje uporabljate <ESC>. V tem primeru morate najprej
+pritisniti <ESC>, potem pa Control-v. Obratna kombinacija,
+CONTROL-<ESC> ne deluje. To je zato, ker je <ESC> znak sam po sebi, ne
+pa modifikator, kot sta CONTROL in META.

 
 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
 
 
 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
 

-(Èe bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
-zgornjega. Razmi¹ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr¾i samo eno okno, in
-sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
+(Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
+zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot »Obdrži samo eno okno, in
+sicer tisto, v katerem sem zdaj.«)

 
 

-Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem
-oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega
+Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem
+oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega

 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
 datoteko.
 
 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
 datoteko.
 

-Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki:
+Pa še ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki:

 
 

->> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih
-   datotek. Konèajte z <Return>. Odpre se ¹e eno okno in izbrana
-   datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo
+>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših
+   datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana
+   datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo

    okno.
 
 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
    zaprete spodnje okno.
 
 
    okno.
 
 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
    zaprete spodnje okno.
 
 

+* VEČ HKRATNIH OKVIROV
+----------------------
+
+Emacs lahko ustvari tudi več »okvirov«. Okvir je zbirka oken, skupaj z
+menuji, drsniki, pogovornim vmesnikom ipd. V grafičnem načinu je
+Emacsov »okvir« tisto, čemur večina drugih programov pravi »okno«. Če
+delate v grafičnem načinu, je lahko več okvirov hkrati prikazanih na
+zaslonu. V besedilnem terminalu imamo seveda na voljo le en okvir.
+
+>> Vtipkajte M-x make-frame <Return>
+   Opazite, kako se je na zaslonu pojavil nov okvir.
+
+Vse, kar ste počeli v prvotnem okviru, lahko počnete tudi v novem.
+Prvi okvir ni v ničemer poseben.
+
+>> Vtipkajte M-x delete-frame <Return>
+   Ukaz izbriše izbrani okvir.
+
+Okvir lahko izbrišete tudi z običajnim načinom, ki ga ponuja grafični
+sistem - pogosto s klikom na simbol »X« v enem od zgornjih kotov okna.
+Če zaprete zadnji okvir, s tem obenem zaprete tudi Emacs.
+
+

 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
 ----------------------------
 
 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
 ----------------------------
 

-Vèasih boste pri¹li v nekaj, èemur se pravi ,,rekurzivni nivo
-urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
-oklepajo ime glavnega naèina. V osnovnem naèinu bi, na primer, videli
+Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi »rekurzivni nivo
+urejanja«. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
+oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli

 [(Fundamental)] namesto (Fundamental).
 
 [(Fundamental)] namesto (Fundamental).
 

-Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re¹ite, èe vtipkate ESC ESC ESC. To
-zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
-za ukinjanje odveènih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
+Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To
+zaporedje je vsenamenski ukaz »pojdi ven«. Uporabite ga lahko tudi
+za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.

 
 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
    ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
 
 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
 
 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
    ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
 
 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g

-preklièe ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
+prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.

 
 
 
 

-* DODATNA POMOÈ
+* DODATNA POMOČ

 ---------------
 
 ---------------
 

-V tem uvodu smo posku¹ali zbrati dovolj informacij, da lahko zaènete
-Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to
-zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih
-koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene
+V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete
+Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to
+zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih
+koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene

 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h

-(h kot ,,help``, pomoè).
+(h kot »help«, pomoč).

 
 

-Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè
-¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
-povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste
-si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g.
+Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč
+želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
+povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste
+si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g.

 
 

-(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
-dobro, in v takem primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem
-pa, èe C-h ne prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega
-poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
+(Če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, poskusite
+namesto tega pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)

 
 

-Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
+NajosnovnejÅ¡i tip pomoÄ\8di prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem

 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
 kratek opis ukaza.
 
 >> Vtipkajte C-h c C-p.
 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
 kratek opis ukaza.
 
 >> Vtipkajte C-h c C-p.

-   Izpi¹e se nekaj takega kot
+   Izpiše se nekaj takega kot

 
        C-p runs the command previous-line
 
 
        C-p runs the command previous-line
 

-Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
-uporabljamo, kadar pi¹emo prilagoditve in raz¹iritve Emacsa. Ker pa so
-navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
-poène, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve¾itev, èe ste se z
-ukazom ¾e kdaj sreèali.
+Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Ker so navadno imena
+funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija počne, bo
+verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z ukazom že
+kdaj srečali.

 
 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
 
 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,

-ali, èe nimate tipke META, <Esc>v.
+ali, če nimate tipke META, <Esc>v.

 
 

-Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
+Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.

 
 >> Vtipkajte C-h k C-p.
 
 
 >> Vtipkajte C-h k C-p.
 

-To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem
+To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem

 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna

-z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
-urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste
-konèali.
+z pomočjo. Tega ni potrebno napraviti ta hip. Namesto tega lahko
+urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste
+končali.

 
 

-Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè:
+Sledi še nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč:

 
 

-   C-h f       Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime
+   C-h f       Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime

                funkcije.
 
                funkcije.
 

->> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
-   To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
+>> Poskusite C-h f previous-line <Return>.
+   To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.

 
 

-Podoben ukaz C-h v izpi¹e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
-lahko nastavite obna¹anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
-spremenljivke.
+Podoben ukaz C-h v izpiše dokumentacijo za spremenljivke, vključno s
+tistimi, s katerimi lahko nastavite obnašanje Emacsa. Ob pozivniku
+morate vpisati ime spremenljivke.

 
 

-   C-h a        Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal
-                vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te
-                ukaze lahko priklièete z META-x. Pri nekaterih ukazih
+   C-h a        Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal
+                vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te
+                ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih

                 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
                 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno

-                zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek.
+                zaporedje, s katerim dosežete isti učinek.

 
 

->> Vtipkajte C-h a file<Return>.
+>> Vtipkajte C-h a file <Return>.

 
 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
 
 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo

-,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e
+»file« v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše

 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
 write-file.
 
 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
 write-file.
 

->> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite
+>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite

    nekajkrat.
 
    nekajkrat.
 

->> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo.
+>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo.

 
 

-   C-h i         Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
-                "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
-                podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate
-                priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z
-                ukazom m emacs<Return> denimo dobite priroènik za
-                urejevalnik Emacs. Èe sistema Info ¹e niste
+   C-h i         Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
+                »info«). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
+                področje, imenovano »*info*«. V njem lahko prebirate
+                priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z
+                ukazom m emacs<Return> denimo dobite priročnik za
+                urejevalnik Emacs. Če sistema Info še niste

                 uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
                 uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na

-                vódeni izlet po naèinu Info in mo¾nostih, ki jih
-                ponuja. Ko boste zakljuèili z branjem tega prvega
-                berila, bo priroènik za Emacs v sistemu Info va¹
+                vódeni izlet po naÄ\8dinu Info in možnostih, ki jih
+                ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega
+                berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaš

                 glavni vir dokumentacije.
 
 
                 glavni vir dokumentacije.
 
 

-* DRUGE MO®NOSTI
+* DRUGE MOŽNOSTI

 ----------------
 
 ----------------
 

-©e veè se lahko nauèite o Emacsu z branjem priroènika, bodisi
-natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
-ali vtipkajte F10 h r). Dve mo¾nosti, ki vam bosta morda posebej v¹eè,
-sta samodejno zakljuèevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
-tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
+Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi
+natisnjenega, bodisi znotraj samega Emacsa (uporabite menu Help ali
+vtipkajte C-h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej všeč, sta
+samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj tipkanja,
+in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.

 
 

-Samodejno zakljuèevanje vrstic je naèin, s katerim prihranimo nekaj
-tipkanja. Èe ¾elite denimo preklopiti v delovno podroèje *Messages*,
+Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj
+tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*,

 je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
 je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil

-preostanek imena delovnega podroèja. Samodejno zakljuèevanje je
-opisano v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
+preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje deluje
+tudi za imena ukazov in imena datotek. Samodejno zaključevanje je
+opisano v priročniku za Emacs, razdelek »Completion«.

 
 

-Dired omogoèa izpis seznama datotek v imeniku (in po mo¾nosti tudi
+Dired omogoÄ\8da izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi

 podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
 preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
 podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
 preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je

-opisav v sistemu Info  v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
+opisav v priročniku za Emacs, razdelek »Dired«.

 
 

-Priroènik opisuje tudi mnoge druge mo¾nosti Emacsa.
+PriroÄ\8dnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa.

 
 
 
 

-* ZAKLJUÈEK
+* ZAKLJUČEK

 -----------
 
 -----------
 

-Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo
-zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
-storite to z ukazom C-z.
+Emacs zapustite z ukazom C-x C-c.

 
 

-Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
-Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
-prito¾ite se!
+Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
+Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
+pritožite se!

 
 
 
 

-* RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE
+* RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE

 ------------------------------
 
 ------------------------------
 

-Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
-besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
-Emacs. V sloven¹èino ga je prevedel Primo¾ Peterlin.
+Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
+besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
+Emacs. V slovenÅ¡Ä\8dino ga je prevedel Primož Peterlin.

 
 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
 
 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo

-razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
+razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
+
+Copyright © 1985, 1996, 1998, 2001-2016 Free Software Foundation, Inc.

 
 

-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+  Ta datoteka je del paketa GNU Emacs.

 
 

-   Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
-   v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
-   avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
-   nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
+  GNU Emacs je prost program; lahko ga redistribuirate in/ali prirejate
+  po pogojih, določenih v dovoljenju za rabo »GNU General Public License«,
+  izdanem pri Free Software Foundation, bodisi 3. izdaje tega dovoljenja,
+  bodisi katerekoli kasnejše izdaje, ki je na voljo.

 
 

-   Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati
-   spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno
-   oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
+  GNU Emacs je ponujen v dobri veri, da je uporaben, vendar zanj NI
+  NOBENEGA JAMSTVA, niti implicitnih jamstev PRIMERNOSTI ZA PRODAJO
+  ali USTREZNOSTI ZA DOLOČEN NAMEN. Podrobnosti so na voljo v »GNU
+  General Public License«.

 
 

-Pogoji za razmno¾evanje in raz¹irjanje samega Emacsa so malo drugaèni,
-a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
-kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
-obstrukcionizem (,,lastni¹tvo``) v programju tako, da uporabljate,
-pi¹ete in delite prosto programje!
+  Kopijo »GNU General Public License« bi morali prejeti skupaj s paketom
+  GNU Emacs. Če je niste, je na voljo na <http://www.gnu.org/licenses/>.
+
+Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem ponudite kopijo programa
+GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti obstrukcionizem
+(»lastništvo«) v programju tako, da uporabljate, pišete in delite
+prosto programje!

 
 ;;; Local Variables:
 
 ;;; Local Variables:

-;;; coding: iso-latin-2
+;;; coding: utf-8

 ;;; sentence-end-double-space: nil
 ;;; End:
 ;;; sentence-end-double-space: nil
 ;;; End:

-