]> code.delx.au - gnu-emacs/blobdiff - etc/TUTORIAL.sl
(ffap-string-at-point-mode-alist): Add "*" to url chars,
[gnu-emacs] / etc / TUTORIAL.sl
index d808b5958cfd6c3c81a1cec8739283dccfaf40f5..263019643db419de49c24e7b5231ce29d46e545e 100644 (file)
@@ -1,5 +1,5 @@
-Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc;  See end for conditions.
-Prvo berilo za Emacs
+Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz¹irjanja so navedeni na koncu.
+Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2001, 2002 Free Software Foundation, Inc.
 
 Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
 CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
 
 Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
 CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
@@ -14,7 +14,7 @@ vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj
          pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
 
 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
          pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
 
 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
-V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih 
+V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih
 znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
 <<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
 [Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
 znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
 <<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
 [Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
@@ -51,6 +51,10 @@ Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
    Vtipkajte C-l.
    Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
 
    Vtipkajte C-l.
    Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
 
+Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
+imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
+C-v in M-v pa deluje povsod.
+
 
 * PREMIKANJE KAZALÈKA
 ---------------------
 
 * PREMIKANJE KAZALÈKA
 ---------------------
@@ -60,7 +64,8 @@ pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
 
 Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
 C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj,
 
 Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
 C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj,
-znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafièno prikazano:
+znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ¹tirje ukazi so enakovredni
+kurzorskim tipkam:
 
                          prej¹nja vrstica, C-p
                                  :
 
                          prej¹nja vrstica, C-p
                                  :
@@ -74,10 +79,10 @@ znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafi
    na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
    sredino zaslona.
 
    na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
    sredino zaslona.
 
-V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej¹nji),
-N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
-(naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalèka in uporabljali jih
-boste VES ÈAS. Èim prej se jih nauèite, tem bolje.
+V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
+(prej¹nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
+kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalèka boste
+uporabljali ves èas.
 
 >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice.
 
 
 >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice.
 
@@ -124,7 +129,7 @@ deluje podobno, a v nasprotni smeri.
 
 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
 drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad
 
 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
 drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad
-enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control 
+enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
 nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
 ipd.).
 
 nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
 ipd.).
 
@@ -303,14 +308,20 @@ vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
 jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
 skok v novo vrstico.
 
 jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
 skok v novo vrstico.
 
-Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
-nekaterih tipkovnicah je oznaèena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
-slu¾i za brisanje tipka <Backspace>.
+Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko
+<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
+za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
+vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je oznaèena z "Backspace",
+"Delete" ali "Del".
+
+Èe imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
+vas ne zmede, èe imate poleg tega ¹e tipko "Delete" - <Delback> je
+"Backspace".
 
 
-Splo¹no <Delete> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
+Splo¹no <Delback> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
 kazalèka.
 
 kazalèka.
 
->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobri¹ite.
+>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri¹ite.
    Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
    tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
 
    Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
    tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
 
@@ -322,7 +333,7 @@ nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
 >> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
    ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
 
 >> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
    ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
 
->> S tipko <Delete> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
+>> S tipko <Delback> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
    veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
    vrstici je izginil.
 
    veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
    vrstici je izginil.
 
@@ -331,7 +342,7 @@ ko pobri
 nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v
 veè zaslonskih vrstic.
 
 nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v
 veè zaslonskih vrstic.
 
->> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delete>. To
+>> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delback>. To
    zdru¾i vrstico s prej¹njo.
 
 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
    zdru¾i vrstico s prej¹njo.
 
 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
@@ -347,22 +358,22 @@ Zdaj ste se nau
 in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
 ukazov za brisanje:
 
 in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
 ukazov za brisanje:
 
-       <Delete>     pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
+       <Delback>    pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
                     oznake za kazalèek)
        C-d          pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako
                     za kazalèek)
 
                     oznake za kazalèek)
        C-d          pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako
                     za kazalèek)
 
-       M-<Delete>   pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
+       M-<Delback>  pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
        M-d          pobri¹e besedo tik za kazalèkom
 
        C-k          zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice
        M-k          zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka
 
 Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz
        M-d          pobri¹e besedo tik za kazalèkom
 
        C-k          zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice
        M-k          zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka
 
 Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz
-besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
-M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
-C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne 
-moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na 
+besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
+M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
+C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
+moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
 vrstice, drugi na stavke.
 
 Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
 vrstice, drugi na stavke.
 
 Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
@@ -483,7 +494,7 @@ C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
-na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati 
+na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati
 (pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko).
 
 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
 (pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko).
 
 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
@@ -566,9 +577,9 @@ Tudi 
 ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z
 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
 
 ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z
 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
 
->> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
-   foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
-   shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
+>> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
+   bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
+   shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
    vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
 
 Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
    vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
 
 Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
@@ -581,14 +592,41 @@ z ukazom:
 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
 
 Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e
 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
 
 Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e
-tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
-podroèja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``,
-na primer, je ¾e eno takih. To delovno podroèje smo ustvarili
-ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
-katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega podroèja.
+tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
+ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega
+podroèja.
 
 >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij.
 
 
 >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij.
 
+Tudi èe imate veè delovnih podroèij, pa je vedno le eno od njih
+trenutno dejavno. To je tisto delovno podroèje, ki ga popravljate. Èe
+¾elite popravljati drugo delovno podroèje, morate ,,preklopiti``
+nanj. Èe bi radi preklopili na delovno podroèje, ki pripada kak¹ni
+datoteki, ¾e poznate en naèin, kako to storiti: ponovno ,,obi¹èete``
+(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ¹e la¾ji naèin: z
+ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podroèja.
+
+>> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s èimer se vrnete v delovno podroèje
+   ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
+   odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s èimer se vrnete
+   nazaj v ta uèbenik.
+
+Veèinoma se ime delovnega podroèja kar ujema z imenom datoteke (brez
+poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podroèij, ki ga
+prika¾e ukaz C-x C-b, prika¾e imena vseh delovnih podroèij.
+
+Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
+kak¹nega delovnega podroèja. Nekatera delovna podroèja ne pripadajo
+nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, na primer, je ¾e eno
+takih. To delovno podroèje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
+C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podroèij. Tudi delovno podroèje
+,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporoèila, ki
+jih je Emacs izpisoval v odzivnem podroèju na dnu zaslona.
+
+>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podroèje
+   s sporoèili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
+   vrnite v uèbenik.
+
 Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
 delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
 Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
 delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
@@ -608,7 +646,7 @@ podro
 * RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV
 ------------------------
 
 * RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV
 ------------------------
 
-©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na 
+©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na
 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
 eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je:
 
 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
 eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je:
 
@@ -667,7 +705,7 @@ Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga 
 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
 vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return.
 
 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
 vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return.
 
->> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem 
+>> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
    vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
 
    Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
    vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
 
    Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
@@ -691,7 +729,7 @@ datoteka ni ve
 shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime
 datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
 recover file<Return>. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
 shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime
 datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
 recover file<Return>. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
-za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov. 
+za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov.
 
 
 * ODZIVNO PODROÈJE
 
 
 * ODZIVNO PODROÈJE
@@ -770,7 +808,7 @@ aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na
 od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina,
 en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov.
 
 od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina,
 en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov.
 
-Podnaèin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
+Podnaèin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
 
 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
 
@@ -823,7 +861,7 @@ in vas 
    ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj
    se je zgodilo s kazalèkom.
 >> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``.
    ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj
    se je zgodilo s kazalèkom.
 >> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``.
->> ©estkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazalèek.
+>> ©estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazalèek.
 >> Konèajte iskanje s tipko <Return>.
 
 Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a
 >> Konèajte iskanje s tipko <Return>.
 
 Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a
@@ -839,11 +877,11 @@ ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
 C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
 Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo.
 
 C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
 Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo.
 
-Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
+Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
 da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne
 nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer,
 predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na
 da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne
 nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer,
 predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na
-mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delete>, boste
+mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delback>, boste
 s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek
 postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e
 ,a`.
 s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek
 postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e
 ,a`.
@@ -909,14 +947,14 @@ sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
 Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem
 oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega
 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
 Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem
 oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega
 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
-datoteko. 
+datoteko.
 
 Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki:
 
 >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih
    datotek. Konèajte z <Return>. Odpre se ¹e eno okno in izbrana
    datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo
 
 Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki:
 
 >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih
    datotek. Konèajte z <Return>. Odpre se ¹e eno okno in izbrana
    datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo
-   okno. 
+   okno.
 
 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
    zaprete spodnje okno.
 
 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
    zaprete spodnje okno.
@@ -987,12 +1025,12 @@ To odpre novo okno in v njem prika
 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
 z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
 urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste
 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
 z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
 urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste
-konèali. 
+konèali.
 
 Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè:
 
    C-h f       Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime
 
 Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè:
 
    C-h f       Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime
-               funkcije. 
+               funkcije.
 
 >> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
    To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
 
 >> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
    To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
@@ -1012,14 +1050,14 @@ spremenljivke.
 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
 ,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e
 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
 ,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e
 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
-write-file. 
+write-file.
 
 >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite
 
 >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite
-   nekajkrat. 
+   nekajkrat.
 
 >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo.
 
 
 >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo.
 
-   C-h i         Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke 
+   C-h i         Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
                 "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
                 podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate
                 priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z
                 "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
                 podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate
                 priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z
@@ -1032,12 +1070,35 @@ write-file.
                 glavni vir dokumentacije.
 
 
                 glavni vir dokumentacije.
 
 
+* DRUGE MO®NOSTI
+----------------
+
+©e veè se lahko nauèite o Emacsu z branjem priroènika, bodisi
+natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
+ali vtipkajte F10 h r). Dve mo¾nosti, ki vam bosta morda posebej v¹eè,
+sta samodejno zakljuèevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
+tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
+
+Samodejno zakljuèevanje vrstic je naèin, s katerim prihranimo nekaj
+tipkanja. Èe ¾elite denimo preklopiti v delovno podroèje *Messages*,
+je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
+preostanek imena delovnega podroèja. Samodejno zakljuèevanje je
+opisano v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
+
+Dired omogoèa izpis seznama datotek v imeniku (in po mo¾nosti tudi
+podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
+preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
+opisav v sistemu Info  v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
+
+Priroènik opisuje tudi mnoge druge mo¾nosti Emacsa.
+
+
 * ZAKLJUÈEK
 -----------
 
 Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo
 * ZAKLJUÈEK
 -----------
 
 Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo
-zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa 
-storite to z ukazom C-z. 
+zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
+storite to z ukazom C-z.
 
 Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
 Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
 
 Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
 Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
@@ -1054,14 +1115,14 @@ Emacs. V sloven
 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
 razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
 
 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
 razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
 
-Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2002 Free Software Foundation
+Copyright (c) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002 Free Software Foundation
 
    Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
    v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
    avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
    nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
 
 
    Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
    v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
    avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
    nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
 
-   Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati 
+   Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati
    spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno
    oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
 
    spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno
    oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
 
@@ -1073,4 +1134,7 @@ pi
 
 ;;; Local Variables:
 ;;; coding: iso-latin-2
 
 ;;; Local Variables:
 ;;; coding: iso-latin-2
+;;; sentence-end-double-space: nil
 ;;; End:
 ;;; End:
+
+;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6