X-Git-Url: https://code.delx.au/gnu-emacs/blobdiff_plain/b14e3e21ec6702d27257a1400681fc36ee10282f..9c3dbabee3cc8cddce33aaa7622dfb4c11353123:/etc/tutorials/TUTORIAL.sl diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl index e43ac32487..38b15e74bc 100644 --- a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl +++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl @@ -1,41 +1,42 @@ -Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz¹irjanja so navedeni na koncu. +Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razÅ¡irjanja so navedeni na koncu. -Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni -CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju -vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi: +Ukazi v Emacsu v sploÅ¡nem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni +CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju +vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajÅ¡avi: - C- pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko - vtipkamo . Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo pritisnjeno + C- pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko + vtipkamo . Oznaka C-f tako pomeni: držimo pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. - M- pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali - ALT, ko vtipkamo . Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT + M- pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali + ALT, ko vtipkamo . Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem - pritisnemo tipko . Tipko ESC bomo oznaèevali z . + pritisnemo tipko . Tipko ESC bomo označevali z . Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). -V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih -znaka ,>>` ob levem robu. Zgled: +Delno vneÅ¡en ukaz prekinete s C-g. +V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih +znaka »>>« ob levem robu. Zgled: <> -[Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] ->> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon), +[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] +>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon), da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to - napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona. + napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona. -Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta -kontinuiteta olaj¹a branje pri skakanju s strani na stran. +Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejÅ¡njega zaslona ponovili? Ta +kontinuiteta olajÅ¡a branje pri skakanju s strani na stran. Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po -datoteki. Zdaj ¾e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z +datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v -(pritisnite tipko META in jo dr¾ite ter pritisnite tipko v, ali pa -pritisnite in spustite ter zatem pritisnite tipko v, èe tipke -META, EDIT ali ALT na va¹i tipkovnici ni). +(pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa +pritisnite in spustite ter zatem pritisnite tipko v, če tipke +META, EDIT ali ALT na vaÅ¡i tipkovnici ni). >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. -* POVZETEK +* povzetek ---------- Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: @@ -43,110 +44,113 @@ Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: C-v Premik se za cel zaslon naprej M-v Premik se za cel zaslon nazaj C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali - osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek - (znak v C-l je èrka L, ne ¹tevka 1) + osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček + (znak v C-l je črka L, ne Å¡tevka 1) ->> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. - Vtipkajte C-l. - Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto. +>> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. + Zatem vtipkajte C-l. Ponovno poiščite kazalček. Opazili boste, da + je besedilo okoli njega ostalo isto, vendar se je pomaknilo na sredo + zaslona. Če Å¡e enkrat pritisnite C-l, se bo ta vrstica pomaknila na + vrh zaslona. Pritisnite C-l Å¡e enkrat, in vrstica se bo pomaknila + na dno zaslona. Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s C-v in M-v pa deluje povsod. -* PREMIKANJE KAZALÈKA +* PREMIKANJE KAZALČKA --------------------- Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa pridemo do izbranega mesta na zaslonu? -Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in -C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj, -znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ¹tirje ukazi so enakovredni +Načinov je več. NajosnovnejÅ¡i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in +C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejÅ¡njo vrstico, znak nazaj, +znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti Å¡tirje ukazi so enakovredni kurzorskim tipkam: - prej¹nja vrstica, C-p + prejÅ¡nja vrstica, C-p : : - nazaj, C-b .... trenutni polo¾aj kazalèka .... naprej, C-f + nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f : : naslednja vrstica, C-n ->> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalèek v sredinsko vrstico +>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na sredino zaslona. -V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` -(prej¹nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F -kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalèka boste -uporabljali ves èas. +V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot »previous« +(prejÅ¡nji), N kot »next« (naslednji), B kot »backward« (nazaj) in F +kot »forward« (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste +uporabljali ves čas. ->> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice. +>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice. >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat - pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalèkom na sredini + pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini vrstice. -Vsaka vrstice v besedilu je zakljuèena z znakom za novo vrstico -(angl. Newline). Ta loèuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi -zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljuèena z znakom za novo vrstico -(èeprav tega Emacs ne zahteva). +Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico +(angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. (Tudi +zadnja vrstica v datoteki je po navadi zaključena z znakom za novo +vrstico, čeprav Emacs tega ne zahteva.) ->> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalèek na zaèetku vrstice. Kazalèek se - mora premakniti na konec prej¹nje vrstice. To je zato, ker se je +>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se + mora premakniti na konec prejÅ¡nje vrstice. To je zato, ker se je ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. -Ukaz C-f premika kazalèek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. +Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. ->> Poskusite ¹e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite obèutek za - premikanje kazalèka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca - vrstice. ©e enkrat pritisnite C-f, da skoèite v naslednjo vrstico. +>> Poskusite Å¡e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za + premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca + vrstice. Å e enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico. -Ko s kazalèkom dose¾ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo -toliko premakne, da kazalèek ostane na zaslonu. V angle¹èini se temu -pravi ,,scrolling``. To omogoèa, da lahko premaknemo kazalèek na +Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo +toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu +pravi »scrolling«. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. ->> Poskusite kazalèek pripeljati s C-n èisto do dna zaslona in si oglejte, +>> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte, kaj se zgodi. -Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za -celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b +Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za +celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b pa za besedo nazaj. >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. -Èe je kazalèek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Èe je v +Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b deluje podobno, a v nasprotni smeri. ->> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa ¹e nekaj C-f in - C-b. Opazujte uèinke M-f in M-b, ko je kazalèek sredi besede ali +>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa Å¡e nekaj C-f in + C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali med besedami. Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na -drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad +drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanaÅ¡ajo na operacije nad enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control -nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice +nanaÅ¡ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice ipd.). Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e -premakneta kazalèek na zaèetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na -zaèetek oz. konec stavka. +premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na +začetek oz. konec stavka. >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. -Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo niè, ponovljeni M-a pa se -premikajo naprej? Èeprav se ne obna¹ata enako, pa je vendar obna¹anje +Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se +premikajo naprej? Čeprav se ne obnaÅ¡ata enako, pa je vendar obnaÅ¡anje enega in drugega po svoje naravno. -Polo¾aju kazalèka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, toèka. -Parafrazirano: kazalèek ka¾e na zaslonu, kje je toèka v besedilu. +Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi »point«, točka. +Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu. -Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalèka, vkljuèno s premiki +Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki po besedo in stavek: C-f Premik za znak naprej @@ -156,335 +160,329 @@ po besedo in stavek: M-b Premik za besedo nazaj C-n Premik v naslednjo vrstico - C-p Premik v prej¹njo vrstico + C-p Premik v prejÅ¡njo vrstico - C-a Premik na zaèetek vrstice + C-a Premik na začetek vrstice C-e Premik na konec vrstice - M-a Premik na zaèetek stavka + M-a Premik na začetek stavka M-e Premik na konec stavka >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. To so najpogosteje uporabljani ukazi. -©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (META-manj¹i od), -ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (META-veèji od), ki ga +Å e dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjÅ¡i od), +ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga premakne na konec datoteke. -Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate +Na ameriÅ¡kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug -ukaz, Meta-vejica. Na na¹ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, -in za ukaz M-> morate pritisniti ¹e tipko Shift. +ukaz, Meta-vejica. Na naÅ¡ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, +in za ukaz M-> morate pritisniti Å¡e tipko Shift. ->> Poskusite zdaj M-<, skok na zaèetek tega uèbenika. +>> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika. Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. ->> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega uèbenika. +>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika. Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. -Èe ima va¹a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalèek po -zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b, -C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh -terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je -tipkanje ukazov s CONTROL hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker -ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in -nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste -enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka. - -Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta -pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Veèkratno ponovitev -ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem ¹tevilo, -kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ¾eljeni ukaz. Èe ima va¹a +Če ima vaÅ¡a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po +zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b, +C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh +terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je +tipkanje ukazov s CONTROL hitrejÅ¡e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker +ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in +nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste +enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka. + +Večini ukazov v Emacsu lahko podamo Å¡tevilčni argument; največkrat ta +pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev +ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem Å¡tevilo, +kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaÅ¡a tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in -namesto tega vtipkate ¹tevilo ponovitev, medtem ko dr¾ite pritisnjeno -tipko META. Druga metoda je sicer kraj¹a, priporoèamo pa prvo, ker -deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni`` -argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a. +namesto tega vtipkate Å¡tevilo ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno +tipko META. Druga metoda je sicer krajÅ¡a, priporočamo pa prvo, ker +deluje na vseh terminalih. TakÅ¡en Å¡tevilčni argument je »prefiksni« +argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaÅ¡a. -Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej. +Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej. ->> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza - C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku. +>> Poskusite s primernim argumentom za Å¡tevilo ponovitev ukaza + C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku. -Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo +Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja Å¡tevilčni argument kot Å¡tevilo ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim -argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno. +argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno. -Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument, -premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u +Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument, +premakneta zaslon za navedeno Å¡tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u 8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v -To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi +To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. -Èe uporabljate grafièni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate -verjetno ob robu Emacsovega okna navpièno pravokotno ploskev, +Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X ali MS Windows, imate +verjetno ob robu Emacsovega okna pokončno pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z -mi¹ko kliknete na drsnik. +miÅ¡ko kliknete na drsnik. ->> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite - srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, - doloèeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili. ->> Medtem ko dr¾ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi¹ko gor in - dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko - premikate mi¹ko? - - -* ÈE SE EMACS OBESI -------------------- +* ČE SE EMACS PRENEHA ODZIVATI +------------------------------ -Èe se Emacs preneha odzivati na va¹e ukaze, ga lahko varno prekinete z +Če se Emacs preneha odzivati na vaÅ¡e ukaze, ga lahko varno prekinete z ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo predolgo, da bi se izvedli. -Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da preklièete ¹tevilèni -argument, ali pa zaèetek ukaza, ki ga ne ¾elite izvesti. +Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete Å¡tevilčni +argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti. ->> Vtipkajte C-u 100, s èimer ste izbrali ¹tevilèni argument 100, - zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalèek se je - premaknil le za en znak, ker ste ¹tevilèni argument vmes preklicali +>> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali Å¡tevilčni argument 100, + zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je + premaknil le za en znak, ker ste Å¡tevilčni argument vmes preklicali s C-g. -Tudi èe ste po nesreèi vtipkali , se ga lahko znebite s C-g. +Tudi če ste po nesreči vtipkali , se ga lahko znebite s C-g. -* ONEMOGOÈENI UKAZI +* ONEMOGOČENI UKAZI ------------------- -Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogoèenih``, da bi jih -zaèetniki ne izvedli po nesreèi. +Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma »onemogočenih«, da bi jih +začetniki ne izvedli po nesreči. -Èe vtipkate tak onemogoèen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z -obvestilom, kateri ukaz ste sku¹ali izvesti, in vas vpra¹alo, èe ga -res ¾elite izvesti. +Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z +obvestilom, kateri ukaz ste skuÅ¡ali izvesti, in vas vpraÅ¡alo, če ga +res želite izvesti. -Èe v resnici ¾elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor -na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na -vpra¹anje odgovorite z ,n`. +Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor +na vpraÅ¡anje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na +vpraÅ¡anje odgovorite z »n«. ->> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogoèen ukaz), - zatem na vpra¹anje odgovorite n. +>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz), + zatem na vpraÅ¡anje odgovorite n. * OKNA ------ -Emacs lahko prika¾e veè oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo -razlo¾ili, kako uporabljamo veè oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali -le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoè ali -pa izpis kak¹nega drugega programa. Preprosto je: +Emacs lahko prikaže več »oken« in v vsakem svoje besedilo. Kasneje +bomo razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo +povedali le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre +vgrajena pomoč ali pa izpis kakÅ¡nega drugega programa. Preprosto je: C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). -To je CONTROL-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel -zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre. +To je CONTROL-x, ki mu sledi Å¡tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel +zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre. ->> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l ->> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f. - Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu, - ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f? +>> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l +>> Vtipkajte C-h k C-f. + Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu, + ki pojasnjuje ukaz C-f? >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. -Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz -sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta -ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, -delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se -zaènejo s CONTROL-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki. +Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz +sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta +ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, +delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se +začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi Å¡e en, dva ali trije znaki. * VRIVANJE IN BRISANJE ---------------------- -Èe ¾elite v obstojeèe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite -kazalèek na ¾eljeno mesto in zaènite tipkati. Znake, ki jih lahko -vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in -jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za -skok v novo vrstico. - -Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko -. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate -za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka -vrstico ali dve nad tipko , ki je oznaèena z "Backspace", -"Delete" ali "Del". +Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite +kazalček na želeno mesto in začnite tipkati. Vidne znake, na primer A, +7, * in podobno, Emacs vrine takoj, ko jih vtipkate. S pritiskom na +tipko (ali ) vrinete znak za skok v novo vrstico. -Èe imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka . Naj -vas ne zmede, èe imate poleg tega ¹e tipko "Delete" - je -"Backspace". +Zadnji vtipkani znak lahko izbriÅ¡ete s pritiskom na tipko . Ta +tipka je na tipkovnici običajno označena z »Backspace« - skratka, to +je ista tipka, ki jo tudi v drugih programih uporabljate za brisanje +nazadnje natipkanega znaka. -Splo¹no pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem -kazalèka. +Najverjetneje imate na tipkovnici Å¡e tipko »Delete«. Naj vas to ne +zmede - z mislimo tipko »Backspace«. ->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko pobri¹ite. - Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika - tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija. +>> Poskusite zdaj! Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko + pobriÅ¡ite. Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica + spremenila. Izvirnika tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je + samo vaÅ¡a osebna delovna kopija. -Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji -vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ali v grafiènih -okoljih zavita pu¹èica ob desnem robu oznaèuje vrstico, ki se -nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. +Ko vrstica postane predolga za zaslon, se »nadaljuje« v naslednji +vrstici na zaslonu. Če uporabljate grafično okolje, boste opazili +zaviti puščici ob levem in desnem robu, ki označujeta vrstico, ki se +nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. Če uporabljate terminalski +vmesnik, je vrstica, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici, +označena z obrnjeno poÅ¡evnico (znak »\«) v skrajnem desnem stolpcu. ->> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in - ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. +>> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in + Å¡e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. ->> S tipko pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega - veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji +>> S tipko pobriÅ¡ite toliko znakov, da vrstica ne sega + več čez Å¡irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji vrstici je izginil. -Znak za novo vrstico lahko pobri¹emo enako kot vsak drug znak. S tem, -ko pobri¹emo znak za novo vrstico, zdru¾imo vrstici v eno samo. Èe bo -nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v -veè zaslonskih vrstic. +Znak za novo vrstico lahko pobriÅ¡emo enako kot vsak drug znak. S tem, +ko pobriÅ¡emo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo. Če bo +nova vrstica predolga, da bi cela priÅ¡la na zaslon, bo razdeljena v +več zaslonskih vrstic. ->> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite . To - zdru¾i vrstico s prej¹njo. +>> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite . To + združi vrstico s prejÅ¡njo. >> Pritisnite . S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. -Spomnimo se, da lahko za veèino ukazov v Emacsu doloèimo, naj se -izvedejo veèkrat zaporedoma; to vkljuèuje tudi vnos teksta. Ponovitev -obièajnega znaka ga veèkrat vrine v besedilo. +Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se +izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev +običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo. >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * -Zdaj ste se nauèili najpreprostej¹i naèin, da v Emacsu nekaj natipkate -in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek +Zdaj ste se naučili najpreprostejÅ¡i način, da v Emacsu nekaj natipkate +in popravite. BriÅ¡ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek ukazov za brisanje: - pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od - oznake za kazalèek) - C-d pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako - za kazalèek) + pobriÅ¡e znak tik pred kazalčkom (levo od + oznake za kazalček) + C-d pobriÅ¡e znak tik za kazalčkom (»pod« oznako + za kazalček) - M- pobri¹e besedo tik pred kazalèkom - M-d pobri¹e besedo tik za kazalèkom + M- pobriÅ¡e besedo tik pred kazalčkom + M-d pobriÅ¡e besedo tik za kazalčkom - C-k zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice - M-k zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka + C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice + M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka -Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz -besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da in C-d na eni, ter -M- in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela -C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne +Črka »d« je iz angleÅ¡ke besede »delete« (pobrisati), črka »k« pa iz +besede »kill« (pobiti). Ste opazili, da in C-d na eni, ter +M- in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela +C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na vrstice, drugi na stavke. -Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega -podroèja. Kazalèek postavimo na en konec podroèja, ki ga ¾elimo -izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je -preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalèek na -drug konec podroèja, ki ga ¾elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem -ste zavrgli vse besedilo med obema mejama. +Obstaja tudi sploÅ¡en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega +področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo +izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C- ( je preslednica). +Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na drug konec +področja, ki ga želite izbrisati. Med premikanjem Emacs z barvo +označuje področje med kazalčkom in mestom, kjer ste pritisnili +C-. Končno pritisnite C-w. S tem ste zavrgli vse besedilo med +obema mejama. ->> Premaknite kazalèek na èrko O, s katero se zaèenja prej¹nji +>> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejÅ¡nji odstavek. ->> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika¾e sporoèilo "Mark set" (slov. Oznaka - postavljena) na dnu ekrana. ->> Premaknite kazalèek na èrko V v "postavimo" v drugi vrstici istega +>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaže sporočilo »Mark set« (slov. »oznaka + postavljena«) na dnu ekrana. +>> Premaknite kazalček na črko V v »postavimo« v drugi vrstici istega odstavka. ->> Vtipkajte C-w. S tem zavr¾emo vse besedilo zaèen¹i z O in vse do - èrke V. - -Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, -pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko -prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo¹no ukazi, ki -lahko povzroèijo veliko ¹kode (pobri¹ejo veliko besedila), shranijo -pobrisano besedilo; tisti, ki pobri¹ejo samo posamezni znak, ali samo -prazne vrstice in presledke, pa ne. - ->> Postavite kazalèek na zaèetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da - pobri¹ete vsebino vrstice. ->> ©e enkrat pritisnite C-k. To pobri¹e ¹e znak za novo vrstico. - -Ste opazili, da prvi C-k pobri¹e vsebino vrstice, naslednji C-k pa ¹e -vrstici samo, s èimer se vse besedilo pod biv¹o vrstico premakne za -eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava ¹tevilèni argument malo -drugaèe: pobri¹e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj -ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj -drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k. - -Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` -- +>> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenÅ¡i z O in vse do + črke V. + +Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. »kill«, +pobiti) ali pa če pobriÅ¡ete znak (angl. »delete«), je ta, da lahko +prvega povrnete - na katerokoli mesto v besedilu - z ukazom C-y, +drugega pa ne (seveda pa lahko prekličete brisanje - glejte nižje). Na +sploÅ¡no ukazi, ki lahko povzročijo veliko Å¡kode (pobriÅ¡ejo veliko +besedila), shranijo pobrisano besedilo; tisti, ki pobriÅ¡ejo samo +posamezni znak, ali samo prazne vrstice in presledke, pa ne. + +>> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da + pobriÅ¡ete vsebino vrstice. +>> Å e enkrat pritisnite C-k. To pobriÅ¡e Å¡e znak za novo vrstico. + +Ste opazili, da prvi C-k pobriÅ¡e vsebino vrstice, naslednji C-k pa Å¡e +vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivÅ¡o vrstico premakne za +eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava Å¡tevilčni argument malo +drugače: pobriÅ¡e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj +ponovitev. C-u 2 C-k pobriÅ¡e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj +drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k. + +Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. »yank« - potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa -na kak¹en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi -datoteki. Isto besedilo lahko veèkrat potegnete nazaj, tako da je v -delovnem podroèju poveèterjeno. +na kakÅ¡en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi datoteki. +Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v delovnem +področju povečterjeno. Nekateri drugi urejevalniki uporabljajo namesto +»kill« in »yank« izraza »cut« in »paste« (glejte glosar v priročniku +za Emacs). -Ukaz za vraèanje pobitega besedila je C-y. +Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y. >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. -Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo +Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: ->> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalèek za nekaj vrstic navzdol - in ¹e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele +>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol + in Å¡e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele besedila? -Kaj pa, èe ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar -ste za iskanim odlomkom pobrisali ¹e nekaj? C-y vrne samo nazadnje -pobrisan odlomek. Vendar tudi prej¹nje besedilo ni izgubljeno. Do +Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar +ste za iskanim odlomkom pobrisali Å¡e nekaj? C-y vrne samo nazadnje +pobrisan odlomek. Vendar tudi prejÅ¡nje besedilo ni izgubljeno. Do njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim -besedilom. Vsak naslednji M-y prika¾e ¹e eno prej. Ko ste konèno -pri¹li do iskanega besedila, ni treba napraviti niè posebnega, da bi -ga obdr¾ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo -ostalo, kamor ste ga odlo¾ili. +besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže Å¡e eno prej. Ko ste končno +priÅ¡li do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi +ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo +ostalo, kamor ste ga odložili. -Èe pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na zaèete, torej +Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej spet na zadnje pobrisano besedilo. ->> Pobri¹ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri¹ite ¹e +>> PobriÅ¡ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobriÅ¡ite Å¡e eno vrstico. Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. - Ponovite ukaz M-y ¹e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na - zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika¾e ponovno nazadnje - pobrisana vrstica, in ¹e naprej. Èe ¾elite, lahko tudi ukazu - M-y podate pozitivno ali negativno ¹tevilo ponovitev. + Ponovite ukaz M-y Å¡e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na + zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje + pobrisana vrstica, in Å¡e naprej. Če želite, lahko tudi ukazu + M-y podate pozitivno ali negativno Å¡tevilo ponovitev. * PREKLIC UKAZA (UNDO) ---------------------- -Èe ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko -besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne -C-x u zadnjo spremembo besedila; èe ukaz ponovimo, preklièemo ¹e -predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se¾e ¹e eno +Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko +besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-/. + +Običajno C-/ prekliče spremembo besedila, ki jo izvede en ukaz; če +ukaz C-/ ponovimo, prekličemo Å¡e spremembo, ki jo je izvedel +predzadnji ukaz, in vsaka nadaljnja ponovitev C-/ seže Å¡e eno spremembo globlje v zgodovino. -Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na¹ih ukazov, z dvema -izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu -(npr. premik kazalèka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih -znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki -bi jih morali vtipkati. +Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naÅ¡ih ukazov, z dvema +izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu (npr. +premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih znakov +shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-/, ki bi jih +morali vtipkati. ->> Pobri¹ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo priklièite nazaj s C-x u. +>> PobriÅ¡ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-/. -C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot -s C-x u, ga je pa la¾je odtipkati, èe morate ukaz ponoviti veèkrat -zaporedoma. Te¾ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni -povsem oèitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen ¹e kot C-x u. Na -nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr¾imo -pritisnjeno tipko CONTROL. +C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje povsem +enako kot C-/. Na nekaterih besedilnih terminalih v resnici pritisk +C-/ poÅ¡lje Emacsu ukaz C-_. Å e tretja možnost je C-x u, ki tudi deluje +povsem enako kot C-/, le z nekaj več tipkanja. -Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe -bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. +Če podamo ukazu C-/, C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, +kot če bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. -Ukaz za brisanje besedila lahko preklièete in besedilo povrnete, -enako, kot èe bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem -besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom -C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. +Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete, +enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem +besedila je le ta, da le slednje lahko povrnete z ukazom C-y. Preklic +ukaza pa velja za eno in drugo. * DATOTEKE @@ -493,638 +491,657 @@ C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da -na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati -(pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko). +na disku »poiščemo« (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati +(pravimo tudi, da »obiščemo« datoteko). Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo -(angl. save) na disk. Tako imamo mo¾nost, da se izognemo temu, da bi -nam na pol spremenjene datoteke le¾ale po disku, kadar tega ne -¾elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, -lahko prvotno datoteko priklièemo nazaj celo ¹e potem, ko smo datoteko -¾e shranili na disk. - -V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se zaène in -konèa z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del -zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to -,,TUTORIAL``, va¹a delovna kopija uèbenika Emacsa. Ko boste poiskali -kak¹no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime. +(angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi +nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne +želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, +lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo Å¡e potem, ko smo datoteko +že shranili na disk. + +V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne z +vezaji, na začetku pa vsebuje niz znakov »--:--- TUTORIAL« ali nekaj +podobnega. Ta del zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo +obiskali. Zdajle je to »TUTORIAL«, vaÅ¡a delovna kopija učbenika +Emacsa. Ko boste poiskali kakÅ¡no drugo datoteko, bo na tem mestu +izpisano ime te datoteke. Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero -datoteko i¹èemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v -tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz +datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz »prebere argument« (v tem primeru je +argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz - C-x C-f (poi¹èi datoteko) + C-x C-f (poišči datoteko) -vas Emacs povpra¹a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v -vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podroèju pravimo pogovorni +vas Emacs povpraÅ¡a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v +vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj -pogovornega vmesnika lahko uporabljate obièajne ukaze za urejanje, èe +pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če ste se na primer pri tipkanju zmotili. Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v -pogovornem vmesniku) lahko ukaz preklièete s C-g. +pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g. ->> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa ¹e C-g. Zadnji ukaz od treh je +>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa Å¡e C-g. Zadnji ukaz od treh je zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. -Ko ste dokonèali ime, ga vnesete s pritiskom na . S tem se -po¾ene ukaz C-x C-f in poi¹èe iskano datoteko. Pogovorni vmesnik -izgine, ko je ukaz izveden. +Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na . Pogovorni +vmesnik izgine, ko je ukaz izveden. -Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko -dopolnjujete, urejate ali kako drugaèe spreminjate vsebino. Ko ¾elite, -da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: +Vsebina datoteke se pojavi na zaslonu. Zdaj lahko dopolnjujete, +urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite, da ostanejo +spremembe trajne, izvedete ukaz: C-x C-s (shrani datoteko) -Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika raèunalnika na datoteko na -disk. Ko prviè izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako +Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na +disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega -razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``. +razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak »~«. -Ko je Emacs shranil datoteko, izpi¹e njeno ime. Shranjujte raje -pogosteje kot ne, da v primeru, èe gre z raèunalnikom kaj narobe, ne -izgubite veliko. +Ko je Emacs shranil datoteko, izpiÅ¡e njeno ime. Shranjujte raje +pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne +izgubite veliko (oglejte si tudi razdelek o samodejnem shranjevanju +nižje). ->> Vtipkajte C-x C-s, s èimer boste shranili svojo kopijo tega - uèbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote - ...TUTORIAL``. +>> Vtipkajte C-x C-s TUTORIAL . + S tem boste shranili svojo kopijo tega učbenika. Emacs bo v vrstici + na dnu zaslona izpisal »Wrote ...TUTORIAL«. -Poi¹èete lahko lahko ¾e obstojeèo datoteko, da si jo ogledate ali -popravite, ali pa tudi datoteko, ki ¹e ne obstaja. To je naèin, kako z -Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi¹èite datoteko z izbranim imenom, -ki bo sprva prazna, in zaènite pisati. Ko jo boste prviè shranili, bo -Emacs ustvaril datoteko z vne¹enim besedilom. Od tod dalje delate na -¾e obstojeèi datoteki. +Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali +popravite, ali pa tudi datoteko, ki Å¡e ne obstaja. To je način, kako z +Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom, +ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo +Emacs ustvaril datoteko z vneÅ¡enim besedilom. Od tod dalje delate na +že obstoječi datoteki. -* DELOVNA PODROÈJA +* DELOVNA PODROČJA ------------------ -Tudi èe ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva -ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z +Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva +ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo Å¡e enkrat »poiščete« z ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. ->> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f - bla . Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in - shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se - vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL . - -Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem -podroèju`` (angl. buffer). Ko poi¹èemo datoteko, Emacs ustvari zanjo -novo delovno podroèje. Vsa obstojeèa delovna podroèja v Emacsu vidimo +Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem »delovnem +področju« (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo +novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo z ukazom: - C-x C-b Seznam delovnih podroèij. + C-x C-b Seznam delovnih področij. >> Poskusite C-x C-b zdaj. -Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e +Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piÅ¡e tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki -ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega -podroèja. +ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakÅ¡nega delovnega +področja. ->> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij. +>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij. -Tudi èe imate veè delovnih podroèij, pa je vedno le eno od njih -trenutno dejavno. To je tisto delovno podroèje, ki ga popravljate. Èe -¾elite popravljati drugo delovno podroèje, morate ,,preklopiti`` -nanj. Èe bi radi preklopili na delovno podroèje, ki pripada kak¹ni -datoteki, ¾e poznate en naèin, kako to storiti: ponovno ,,obi¹èete`` -(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ¹e la¾ji naèin: z -ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podroèja. +Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih +trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če +želite popravljati drugo delovno področje, morate »preklopiti« +nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakÅ¡ni +datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno »obiščete« +(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa Å¡e lažji način: z +ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja. ->> Vtipkajte C-x b bla , s èimer se vrnete v delovno podroèje - ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej - odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL , s èimer se vrnete - nazaj v ta uèbenik. +>> Ustvarite datoteko z imenom »bla« tako, da vtipkate C-x C-f bla + . Zatem se vrnite v ta učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL + . -Veèinoma se ime delovnega podroèja kar ujema z imenom datoteke (brez -poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podroèij, ki ga -prika¾e ukaz C-x C-b, prika¾e imena vseh delovnih podroèij. +Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez +poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga +prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij in +pripadajoča imena datotek. Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del -kak¹nega delovnega podroèja. Nekatera delovna podroèja ne pripadajo -nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, na primer, je ¾e eno -takih. To delovno podroèje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz -C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podroèij. Tudi delovno podroèje -,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporoèila, ki -jih je Emacs izpisoval v odzivnem podroèju na dnu zaslona. - ->> Vtipkajte C-x b *Messages* in si oglejte delovno podroèje - s sporoèili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL in se tako - vrnite v uèbenik. - -Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to +kakÅ¡nega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo +nobeni datoteki. Področje »*Buffer List*«, na primer, je že eno takih. +To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x +C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Temu delovnemu področju +TUTORIAL sprva ni pripadala datoteka, zdaj pa mu, ker smo v prejÅ¡njem +razdelku vtipkali C-x C-s in ga shranili v datoteko. + +Tudi delovno področje »Messages« ne pripada nobeni datoteki, ampak +vsebuje sporočila, ki jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na +dnu zaslona. + +>> Vtipkajte C-x b *Messages* in si oglejte delovno področje + s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL in se tako + vrnite v učbenik. + +Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na -delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali -spreminjanje delovnega podroèja druge datoteke nima nobenega vpliva na -podroèje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo -udobno pot, da shranimo delovno podroèje prve datoteke. Nerodno bi -bilo preklapljanje na prvo podroèje s C-x C-f, da bi shranili s C-x +delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali +spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na +področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo +udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi +bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x C-s. Namesto tega imamo: - C-x s Shrani nekatera delovna podroèja + C-x s Shrani nekatera delovna področja -Ukaz C-x poi¹èe delovna podroèja, katerih vsebina je bila spremenjena, -odkar je bila zadnjiè shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno -podroèje C-x s vpra¹a, èe ga ¾elite shraniti. +Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena, +odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno +področje C-x s vpraÅ¡a, če ga želite shraniti. -* RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV +* RAZÅ IRJEN NABOR UKAZOV ------------------------ -©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na +Å e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. -eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je: +eXtend - razÅ¡iriti), ki uvede ukaz iz razÅ¡irjenega nabora. Dveh vrst je: - C-x Znakovna raz¹iritev (angl. Character eXtend). + C-x Znakovna razÅ¡iritev (angl. Character eXtend). Sledi mu en sam znak. - M-x Raz¹iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime + M-x RazÅ¡iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime ukaza. -Tudi ti ukazi so na splo¹no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako -pogosto kot tiste, ki ste se jih ¾e nauèili. Dva ukaza iz raz¹irjenega -nabora ¾e poznamo: C-x C-f, s katerim poi¹èemo datoteko, in C-x C-s, s -katerim datoteko shranimo. ©e en primer je ukaz, s katerim Emacsu -povemo, da ¾elimo konèati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x -C-c (ne skrbite: preden konèa, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene +Tudi ti ukazi so na sploÅ¡no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako +pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razÅ¡irjenega +nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s +katerim datoteko shranimo. Å e en primer je ukaz, s katerim Emacsu +povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x +C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene datoteke). -Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *zaèasno*, tako da lahko ob vrnitvi -nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. +Če uporabljate grafični vmesnik, ne potrebujete posebnega ukaza za +preklop iz Emacsa v katerikoli drug program, ampak to opravite z miÅ¡ko +ali ukazom upravljalnika oken. Če pa uporabljate besedilni terminal, +ki lahko prikazuje le en program naenkrat, morate začasno zapustiti +Emacs, da preklopite na drug program. -Na sistemih, ki to dopu¹èajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno -lupino, a ga ne konèa - èe uporabljate ukazno lupino C, se lahko -vrnete z ukazom ,fg` ali splo¹neje z ukazom ,,%emacs``. +Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi +nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. Na sistemih, ki to dopuščajo, +ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno lupino, a ga ne konča - če +uporabljate ukazno lupino C, se lahko vrnete z ukazom »fg« ali +sploÅ¡neje z ukazom »%emacs«. -Drugod ukaz C-z po¾ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko -po¾enete kak¹en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem -primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini -je navadno naèin, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. +Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko +poženete kakÅ¡en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem +primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz »exit« v ukazni lupini +je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. -Ukaz C-x C-c uporabimo, èe se nameravamo odjaviti s sistema. To je -tudi pravilen naèin za izhod iz Emacsa, èe je tega pognal program za -delo s po¹to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj -napraviti z zaèasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa, -èe se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v -Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo. +Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je +tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za +delo s poÅ¡to ali kak drug program. Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: - C-x C-f Poi¹èi datoteko. + C-x C-f Poišči datoteko. C-x C-s Shrani datoteko. - C-x C-b Prika¾i seznam delovnih podroèij. - C-x C-c Konèaj Emacs. + C-x C-b Prikaži seznam delovnih področij. + C-x C-c Končaj Emacs. C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. C-x u Preklic zadnjega ukaza. -Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj -poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih naèinih dela. Eden +Poimenovani razÅ¡irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo Å¡e bolj +poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela. Eden takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en -niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem -vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga -¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte -samo ,,repl s`` in Emacs bo dopolnil ime ( je tabulatorska +niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiÅ¡e v pogovornem +vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga +želite priklicati; v tem primeru je to »replace-string«. Vtipkajte +samo »repl s« in Emacs bo dopolnil ime ( je tabulatorska tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na . -Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite +Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej -vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return. +vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return. ->> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem +>> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem vtipkajte M-x repl szamenjalaspremenila. Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo - ,,spremenila``. + »spremenila«. -* AVTOMATIÈNO SHRANJEVANJE +* AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE -------------------------- -Spremembe v datoteki, ki jih ¹e niste shranili na disk, so izgubljene, -èe medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, -Emacs periodièno avtomatièno shrani vse datoteke, ki jih -urejate. Avtomatièno shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po -znaku ,#` na zaèetku in koncu imena: èe se je va¹a datoteka imenovala -,,hello.c``, se avtomatièno shranjena datoteka imenuje -,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatièno shranjena -datoteka ni veè potrebna, in Emacs jo pobri¹e. +Spremembe v datoteki, ki jih Å¡e niste shranili na disk, so izgubljene, +če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, +Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih +urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po +znaku »#« na začetku in koncu imena: če se je vaÅ¡a datoteka imenovala +»hello.c«, se avtomatično shranjena datoteka imenuje +»#hello.c#«. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena +datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriÅ¡e. -Èe res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatièno -shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime -datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x -recover file. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes -za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov. +Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično +shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime +datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x +recover-file . Ko vas vpraÅ¡a za potrditev, vtipkajte yes +za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov. -* ODZIVNO PODROÈJE +* ODZIVNO PODROČJE ------------------ -Kadar Emacs opazi, da poèasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici -na dnu zaslona odzivno podroèje in v njem sproti prikazuje natipkano. +Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici +na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano. * STATUSNA VRSTICA ------------------ -Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno +Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno nekaj podobnega kot: ---:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- +--:**- TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga urejate. -Zdaj ¾e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo -poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona ¹e NN -odstotkov celotne datoteke. Èe je zaèetek datoteke na zaslonu, bo -namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, èe je -zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete, -tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. +Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo +poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona Å¡e NN +odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo +namesto »0%« pisalo »Top«. Podobno bo pisalo »Bot«, če je +zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete, +tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo »All«. -Èrka L in ¹tevilke za njo ka¾ejo polo¾aj ¹e drugaèe, kot zaporedno -¹tevilko vrstice, v kateri je kazalèek. +Črka L in Å¡tevilke za njo kažejo položaj Å¡e drugače, kot zaporedno +Å¡tevilko vrstice, v kateri je kazalček. -Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali. +Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali. Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, -so samo èrtice. +so samo črtice. -Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak¹nem naèinu dela -Emacs. Privzeti naèin je osnovni naèin (Fundamental), v katerem ste -sedaj. Fundamental je eden od glavnih naèinov (angl. major -mode). Emacs pozna veliko razliènih glavnih naèinov. Nekateri od njih +Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakÅ¡nem načinu dela +Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste +sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major +mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju -besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni naèin, -njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi¹e +besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način, +njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piÅ¡e Fundamental. -Glavni naèini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, +Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, -mora vsak glavni naèin vnesti komentarje drugaèe. Ker je vsak glavni -naèin ime raz¹irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni -naèin. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v naèin +mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni +način ime razÅ¡irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni +način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način Fundamental. -Èe nameravate popravljati slovensko (ali angle¹ko) besedilo, kot je na -primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text). ->> Vtipkajte M-x text mode. +Če nameravate popravljati slovensko (ali angleÅ¡ko) besedilo, kot je na +primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text). +>> Vtipkajte M-x text-mode . -Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nauèili, se s tem ne -spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za -dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je +Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne +spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za +dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je obravnaval kot meje med besedami. -Glavni naèini navadno poèenjajo majhne spremembe, kot je ta: veèina -ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to poènejo na razlièen naèin. +Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina +ukazov »opravi isti posel«, vendar pa to počnejo na različen način. -Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem naèinu dobite z ukazom C-h m. +Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m. ->> Uporabite C-u C-v enkrat ali veèkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu - vrha zaslona. ->> Vtipkajte C-h m, da vidite, v èem se tekstovni naèin (Text) razlikuje +>> Vtipkajte C-l C-l, da postavite to vrstico na vrh zaslona. +>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje od osnovnega (Fundamental). >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. -Glavnim naèinom pravimo glavni naèini zato, ker obstajajo tudi -podnaèini (angl. minor modes). Podnaèini ne nadome¹èajo glavnih -naèinom, ampak le spreminjajo njihovo obna¹anje. Podnaèine lahko -aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega naèina in neodvisno -od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina, -en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov. +Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi +podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih +načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnaÅ¡anje. Podnačine lahko +aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno +od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina, +en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov. -Podnaèin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto -Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na +Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto +Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. -Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode. Ko je -vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x -auto fill mode. Z istim ukazom torej preklapljamo -(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. +Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto-fill-mode . Ko je +vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x auto-fill-mode +. Z istim ukazom torej preklapljamo (angl. toggle) med +vklopljenim in izklopljenim stanjem. ->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati - "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil +>> Vtipkajte zdaj M-x auto-fill-mode . Potem začnite tipkati + »asdf asdkl sdjf sdjkf«... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. -©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko -spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni +Å irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko +spremenite z ukazom C-x f. Novo Å¡irino morate podati kot Å¡tevilčni argument. >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte - nekaj besedila in poglejte, èe bo Emacs res delil vrstice pri 20 + nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. -Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa, -kadar popravljate ¾e napisan odstavek. -Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam -znotraj odstavka in uka¾ete M-q (META-q). +Auto Fill deluje le, kadar piÅ¡ete novo besedilo, ne pa, +kadar popravljate že napisan odstavek. +Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam +znotraj odstavka in ukažete M-q (META-q). ->> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q. +>> Premaknite kazalček v prejÅ¡nji odstavek in izvedite M-q. * ISKANJE --------- -Emacs lahko v besedilu poi¹èe niz znakov (zaporedje znakov ali besed), -naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za -premikanje kazalèka, saj premakne kazalèek na kraj v besedilu, kjer je -na¹el iskani niz. +Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (»niz« je zaporedje soslednih +znakov), naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov +za premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer +je naÅ¡el iskani niz. -Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugaèno od tistega, ki ste ga -navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje -odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. +Iskanje v Emacsu je »inkrementalno«. To pomeni, da se iskanje odvija +hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za -iskanje nazaj po datoteki. POÈAKAJTE! Ne preizku¹ajte jih ¹e ta hip! +iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkuÅ¡ajte jih Å¡e ta hip! -Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik +Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz »I-search« kot pozivnik v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju -in vas èaka, da zaènete tipkati, kar i¹èete. zakljuèi iskanje. - ->> Pritisnite zdaj C-s. POÈASI, èrko za èrko, vtipkajte besedo - ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj - se je zgodilo s kazalèkom. ->> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``. ->> ©estkrat pritisnite in opazujte, kako se premika kazalèek. ->> Konèajte iskanje s tipko . - -Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a -poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi¹èete -naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalèek``, samo ¹e enkrat -pritisnete C-s. Èe takega mesta ni, Emacs èivkne in vam sporoèi, da +in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. zaključi iskanje. + +>> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo + »kazalček«. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj + se je zgodilo s kazalčkom. +>> Å e enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji »kazalček«. +>> Å estkrat pritisnite in opazujte, kako se premika kazalček. +>> Končajte iskanje s tipko . + +Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuÅ¡a +poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete +naslednje mesto, kjer se pojavi »kazalček«, samo Å¡e enkrat +pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. -OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran -zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in -ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi -ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na -C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental -Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo. - -Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete , boste opazili, -da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne -nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer, -predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na -mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete , boste -s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek -postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e -,a`. - -Èe sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak +Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete , boste opazili, +da to pobriÅ¡e zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne +nazaj na mesto v besedilu, kjer je naÅ¡el krajÅ¡i niz. Na primer, +predpostavimo, da ste do zdaj natipkali »ka« in je kazalček na +mestu, kjer se prvič pojavi »ka«. Če zdaj pritisnete , boste +s tem v pogovornem vmesniku izbrisali »a«, hkrati pa se bo kazalček +postavil na mesto, kjer je prvič naÅ¡el »k«, preden ste natipkali Å¡e +»a«. + +Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), se iskanje prekine. -C-s zaène iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalèek, in -i¹èe do konca datoteke. Èe bi radi iskali proti zaèetku datoteke, +C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in +išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke, namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. -* VEÈ OKEN NA ZASLONU +* VEČ OKEN NA ZASLONU --------------------- -Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken -na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu. +Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken +na zaslonu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. (Opozorimo naj, da +Emacs uporablja izraz »okvir« (angl. »frame«) - razložen je v +naslednjem razdelku - za tisto, čemur nekateri drugi programi pravijo +»okno« (angl. »window«). Priročnik za Emacs vsebuje glosar +uporabljenih izrazov.) ->> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji - znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1) +>> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-l C-l. >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. - V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem + V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem oknu. >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. - (Èe nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). ->> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v + (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). +>> Vtipkajte C-x o (o kot »other«, drugi), da preselite kazalček v spodnje okno. ->> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. - Zgornje okno ¹e vedno ka¾e ta navodila. ->> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalèek se je vrnil na - mesto, kjer je bil, preden smo skoèili v spodnje okno. +>> Z ukazoma C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini + datoteke. Zgornje okno Å¡e vedno kaže ta navodila. +>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na + mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno. -Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje -v oknu je ostal kazalèek, samo trenutno aktivno okno pa kazalèek tudi -v resnici prika¾e. Vsi obièajni ukazi za urejanje, ki smo se jih -nauèili, veljajo za aktivno okno. +Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Izbrano okno, torej tisto, +v katerem urejamo besedilo, je tisto z zelo opaznim kazalčkom, ki +utripa, kadar ne tipkamo. Tudi ostala okna pa si zapomnijo, kje je +ostal kazalček. Če poganjate Emacs v grafičnem načinu, je položaj +kazalčka v teh oknih prikazan kot ne-utripajoč črtni pravokotnik. Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, -drugega pa uporabljamo samo za pomoè. Kazalèek ostaja ves èas v oknu, -v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko -premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. +drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Ne da bi zapustili izbrano okno, +se lahko premikamo po vsebini drugega okna z ukazon C-M-v. -C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko META (na -PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni +C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na +PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od -tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko -pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). +tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta Å¡ele, ko +pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru »v«). -Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META -in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej -pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v -ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, -kot sta CONTROL in META. +Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META +in namesto nje uporabljate . V tem primeru morate najprej +pritisniti , potem pa Control-v. Obratna kombinacija, +CONTROL- ne deluje. To je zato, ker je znak sam po sebi, ne +pa modifikator, kot sta CONTROL in META. >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. -(Èe bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili -zgornjega. Razmi¹ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr¾i samo eno okno, in -sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) +(Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili +zgornjega. RazmiÅ¡ljajte o tem ukazu kot »Obdrži samo eno okno, in +sicer tisto, v katerem sem zdaj.«) -Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem -oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega +Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem +oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo datoteko. -Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki: +Pa Å¡e ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki: ->> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih - datotek. Konèajte z . Odpre se ¹e eno okno in izbrana - datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo +>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaÅ¡ih + datotek. Končajte z . Odpre se Å¡e eno okno in izbrana + datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo okno. >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da zaprete spodnje okno. +* VEČ HKRATNIH OKVIROV +---------------------- + +Emacs lahko ustvari tudi več »okvirov«. Okvir je zbirka oken, skupaj z +menuji, drsniki, pogovornim vmesnikom ipd. V grafičnem načinu je +Emacsov »okvir« tisto, čemur večina drugih programov pravi »okno«. Če +delate v grafičnem načinu, je lahko več okvirov hkrati prikazanih na +zaslonu. V besedilnem terminalu imamo seveda na voljo le en okvir. + +>> Vtipkajte M-x make-frame + Opazite, kako se je na zaslonu pojavil nov okvir. + +Vse, kar ste počeli v prvotnem okviru, lahko počnete tudi v novem. +Prvi okvir ni v ničemer poseben. + +>> Vtipkajte M-x delete-frame + Ukaz izbriÅ¡e izbrani okvir. + +Okvir lahko izbriÅ¡ete tudi z običajnim načinom, ki ga ponuja grafični +sistem - pogosto s klikom na simbol »X« v enem od zgornjih kotov okna. +Če zaprete zadnji okvir, s tem obenem zaprete tudi Emacs. + + * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA ---------------------------- -Vèasih boste pri¹li v nekaj, èemur se pravi ,,rekurzivni nivo -urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji -oklepajo ime glavnega naèina. V osnovnem naèinu bi, na primer, videli +Včasih boste priÅ¡li v nekaj, čemur se pravi »rekurzivni nivo +urejanja«. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji +oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli [(Fundamental)] namesto (Fundamental). -Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re¹ite, èe vtipkate ESC ESC ESC. To -zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi -za ukinjanje odveènih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. +Iz rekurzivnega nivoja urejanja se reÅ¡ite, če vtipkate ESC ESC ESC. To +zaporedje je vsenamenski ukaz »pojdi ven«. Uporabite ga lahko tudi +za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g -preklièe ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. +prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. -* DODATNA POMOÈ +* DODATNA POMOČ --------------- -V tem uvodu smo posku¹ali zbrati dovolj informacij, da lahko zaènete -Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to -zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih -koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene +V tem uvodu smo poskuÅ¡ali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete +Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to +zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o Å¡tevilnih +koristnih možnostih, ki jih Å¡e ne poznate. Emacs ima že vgrajene veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h -(h kot ,,help``, pomoè). +(h kot »help«, pomoč). -Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè -¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo -povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste -si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g. +Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakÅ¡no pomoč +želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo +povedal, kakÅ¡na pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste +si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g. -(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni -dobro, in v takem primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem -pa, èe C-h ne prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega -poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help .) +(Če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, poskusite +namesto tega pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help .) -Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem +NajosnovnejÅ¡i tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal kratek opis ukaza. >> Vtipkajte C-h c C-p. - Izpi¹e se nekaj takega kot + IzpiÅ¡e se nekaj takega kot C-p runs the command previous-line -Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij -uporabljamo, kadar pi¹emo prilagoditve in raz¹iritve Emacsa. Ker pa so -navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija -poène, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve¾itev, èe ste se z -ukazom ¾e kdaj sreèali. +Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Ker so navadno imena +funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija počne, bo +verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z ukazom že +kdaj srečali. Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, -ali, èe nimate tipke META, v. +ali, če nimate tipke META, v. -Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. +Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. >> Vtipkajte C-h k C-p. -To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem +To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna -z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko -urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste -konèali. +z pomočjo. Tega ni potrebno napraviti ta hip. Namesto tega lahko +urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste +končali. -Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè: +Sledi Å¡e nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč: - C-h f Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime + C-h f OpiÅ¡i funkcijo. Kot argument morate podati ime funkcije. ->> Poskusite C-h f previous-line. - To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. +>> Poskusite C-h f previous-line . + To izpiÅ¡e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. -Podoben ukaz C-h v izpi¹e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi -lahko nastavite obna¹anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime -spremenljivke. +Podoben ukaz C-h v izpiÅ¡e dokumentacijo za spremenljivke, vključno s +tistimi, s katerimi lahko nastavite obnaÅ¡anje Emacsa. Ob pozivniku +morate vpisati ime spremenljivke. - C-h a Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal - vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te - ukaze lahko priklièete z META-x. Pri nekaterih ukazih + C-h a Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal + vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te + ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno - zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek. + zaporedje, s katerim dosežete isti učinek. ->> Vtipkajte C-h a file. +>> Vtipkajte C-h a file . To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo -,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e +»file« v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiÅ¡e tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in write-file. ->> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite +>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite nekajkrat. ->> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo. +>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo. - C-h i Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke - "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno - podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate - priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z - ukazom m emacs denimo dobite priroènik za - urejevalnik Emacs. Èe sistema Info ¹e niste + C-h i Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke + »info«). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno + področje, imenovano »*info*«. V njem lahko prebirate + priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z + ukazom m emacs denimo dobite priročnik za + urejevalnik Emacs. Če sistema Info Å¡e niste uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na - vódeni izlet po naèinu Info in mo¾nostih, ki jih - ponuja. Ko boste zakljuèili z branjem tega prvega - berila, bo priroènik za Emacs v sistemu Info va¹ + vódeni izlet po načinu Info in možnostih, ki jih + ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega + berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaÅ¡ glavni vir dokumentacije. -* DRUGE MO®NOSTI +* DRUGE MOŽNOSTI ---------------- -©e veè se lahko nauèite o Emacsu z branjem priroènika, bodisi -natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help -ali vtipkajte F10 h r). Dve mo¾nosti, ki vam bosta morda posebej v¹eè, -sta samodejno zakljuèevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj -tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. +Å e več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi +natisnjenega, bodisi znotraj samega Emacsa (uporabite menu Help ali +vtipkajte C-h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej vÅ¡eč, sta +samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj tipkanja, +in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. -Samodejno zakljuèevanje vrstic je naèin, s katerim prihranimo nekaj -tipkanja. Èe ¾elite denimo preklopiti v delovno podroèje *Messages*, +Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj +tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*, je dovolj, da vtipkate C-x b *M in Emacs bo sam dopolnil -preostanek imena delovnega podroèja. Samodejno zakljuèevanje je -opisano v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Completion``. +preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje deluje +tudi za imena ukazov in imena datotek. Samodejno zaključevanje je +opisano v priročniku za Emacs, razdelek »Completion«. -Dired omogoèa izpis seznama datotek v imeniku (in po mo¾nosti tudi +Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je -opisav v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Dired``. +opisav v priročniku za Emacs, razdelek »Dired«. -Priroènik opisuje tudi mnoge druge mo¾nosti Emacsa. +Priročnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa. -* ZAKLJUÈEK +* ZAKLJUČEK ----------- -Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo -zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa -storite to z ukazom C-z. +Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. -Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v -Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - -prito¾ite se! +Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v +Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - +pritožite se! -* RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE +* RAZMNOŽEVANJE IN RAZÅ IRJANJE ------------------------------ -Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih -besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni -Emacs. V sloven¹èino ga je prevedel Primo¾ Peterlin. +AngleÅ¡ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih +besedil, začenÅ¡i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni +Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin. To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo -razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: +razmnoževanje in razÅ¡irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: + +Copyright © 1985, 1996, 1998, 2001-2016 Free Software Foundation, Inc. -Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011 Free Software Foundation, Inc. + Ta datoteka je del paketa GNU Emacs. - Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa - v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o - avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku - nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. + GNU Emacs je prost program; lahko ga redistribuirate in/ali prirejate + po pogojih, določenih v dovoljenju za rabo »GNU General Public License«, + izdanem pri Free Software Foundation, bodisi 3. izdaje tega dovoljenja, + bodisi katerekoli kasnejÅ¡e izdaje, ki je na voljo. - Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati - spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno - oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. + GNU Emacs je ponujen v dobri veri, da je uporaben, vendar zanj NI + NOBENEGA JAMSTVA, niti implicitnih jamstev PRIMERNOSTI ZA PRODAJO + ali USTREZNOSTI ZA DOLOČEN NAMEN. Podrobnosti so na voljo v »GNU + General Public License«. -Pogoji za razmno¾evanje in raz¹irjanje samega Emacsa so malo drugaèni, -a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte -kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti -obstrukcionizem (,,lastni¹tvo``) v programju tako, da uporabljate, -pi¹ete in delite prosto programje! + Kopijo »GNU General Public License« bi morali prejeti skupaj s paketom + GNU Emacs. Če je niste, je na voljo na . + +Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem ponudite kopijo programa +GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti obstrukcionizem +(»lastniÅ¡tvo«) v programju tako, da uporabljate, piÅ¡ete in delite +prosto programje! ;;; Local Variables: -;;; coding: iso-latin-2 +;;; coding: utf-8 ;;; sentence-end-double-space: nil ;;; End: -